So kot mavrično ogledalo, ki privlačijo ali odbijajo množice uporabnikov/neuporabnikov. Z različnimi odtenki in dizajni so dobesedno preplavili svetovni trg in ljudje jih uporabljajo v različne namene: na delovnem mestu, doma na vrtu, na morju, v stanovanju, “kot splošno obuvalo za vsepovsod” itd. Ob prvem pogledu so mi bili “crocsi” tako  čudni, da sem se čudila vsakemu, ki jih je ponosno nosil. Spominjali so me na obutev Kremenčkovih, zato so se mi zdeli otroci edini možni uporabniki teh neverjetnih barvnih natikačev. S časom sem se jih navadila in danes so mi simpatični in šik. Popestrijo okolico, so smešni in zanimivi hkrati, preverjeno udobni, mehki, celo “dihati” znajo :D, poleg tega so večnamenski in zelo uporabni ter praktični. Želite dokaz? ;)

Striček jih  bo po zelo “umazani” uporabi lepo očistil v vodi in spet bodo kot novi :).

 In zakaj sem spremenila mnenje o “crocsih”? Ker so zares izvirni in udobni. Več o novih modelih in o podjetju si lahko preberete TUKAJ.

Še nekaj fotografij:

…še malo anatomije…

…novejše oblike, ki jih pri nas še nimamo…

…za mrzlo zimo….

…pa za vroče poletje… (uuu, a niso luštni? ;))…

…pa še nekaj samo za moške :)…

Podjetje je poleg obutve na trg lansiralo še oblekce, majice, športne crocse, sončna očala itd. Zgleda, da nas bodo “krokodilčki”, hočemo nočemo, v prihodnosti popolnoma preplavili. Kot je o tem razpravljal tudi Uroš, nas čaka še večja invazija :))). 

Be prepared…  :D

Mnenja o tem pa ne dvomim, da so zelo mavrična in unikatna, zato kar z besedo na dan :).

P.S. Tokrat obarvane besede nimajo globljega pomena, so le simbolizacija barvitosti “crocsov” ;). Še pa vedno čakam na temo, ki mi jo bo dodelil Uroš :). Stay tuned ;).

…NOGE! :) 

…kot sem v prejšnji objavi obljubila, tokrat objavljam fotografijo, na kateri sem v družbi dveh postavnih moških, z levim sva si v sorodstvenem razmerju sestra-brat, z desnim pa hčerka-oče. :D Tretji postaven moški pa je bil tokrat za fotoaparatom, z njim sem pa v posebnem razmerju, ki se mu reče partnerstvo ali ljubezenska zveza :))))…

V znak poletju sem tudi sama razpoložena zelo kreativno in razposajeno. Namesto da bi zapravljala čas in denar za nakupe in uživanje, se raje posvečam preučevanju snovi, ki me popelje v zanimiv čas zgodovine starega vzhoda in prvih civilizacij, drugačnih pogledov na svet, ko oblačilo tudi ni več imelo le prvotne funkcije zakrivanja telesa in intimnih delov, ampak tudi označevanje ljudi po premoženju, predvsem pa je zrcalilo moč, vpliv in funkcijo. Ampak o kakšnih hlačah s širokimi hlačnicami in visokim pasom še niso govorili :). Verjetno bi se ob pogledu name od strahu poskrili v veličastne kraljeve grobnice - piramide - in prosili sončnega boga, naj jim priskoči na pomoč. :D Moja pričeska bi jim pa verjetno bila všeč, mogoče le barva ne toliko ;).

Joj, danes sem v prav posebnem “feelingu”…mogoče sledi še kakšna bolj poučna in zanima objava o sledečem preučevanju starih Egipčanov ;).  Pa saj vas ne zanima, ali pač? :)

Zdaj pa sami presodite ali so vam všeč ali ne. Kakorkoli se boste odločili bo prav - meni so super!

P.S. Ali mogoče kdo ugiba pomen barvnih črk? Tisti, ki prvi ugotovi rešitev, bo imel možnost sam določiti naslov oziroma temo moje naslednje objave :))))) Upam, da mi ne bo žal, da sem to napisala .:D :D :D

Prihaja poletje z vsemi svojimi čari - magične noči, večerne promenade, morske dogodivščine, sončni zahodi, ljubezen, vročina, zabave, nočno življenje, strast…mmmm…že malce nostalgični in v pričakovanju? ;) 

Top modni trend letošnjega poletja: ultra široke hlačnice, ozki pasovi, cvetlični vzorci,  ”handbag”  in “puffy” torbice (”ta velike”), obleke z veliko volumna, lahkotni in udobni materiali, ki se zlijejo v popolno silhueto. Prednost imata udobje in unikatnost, zrcaljena v tisoč in eni kombinaciji resnično veliko modnih stilov, ki nam jih ponuja modni trg. Ozki kroji hlač niso več tako “in” kot so bili, saj se na modno sceno vračajo hlače s širokimi hlačnicami in višjim pasom. Pa smo mislili, da smo jih za vedno “pokopali” na dno omare :). 

Modni ustvarjalci so se odločili na nek način podoživeti 50-ta, 60-ta in 70-ta leta, vendar z svežim dodatkom moderne epohe, katere ideal je ženska, ki zna s kombinacijo oblačil izražati svoje razpoloženje, primerno toku dogodkov, in osebnostne lastnosti. Možnosti oblikovanja lastnega sloga je skoraj toliko kot je posameznih tipov osebnosti. In kakšen slog je odraz vaše osebnosti in vloge v družbi? ;)

Osvobodite se predsodkov in si to poletje privoščite kakšen kos oblačila, ki se vam mogoče trenutno zdi nenavaden ali celo čuden, vendar občutek nositi nekaj unikatnega in čisto “svežega” je tudi unikaten in svež - vas zanima? 

…ena izmed možnosti so hlače z ultra širokimi hlačnicami in povišanim pasom…

…so udobne…

… so elegantne, s svojo čutnostjo poudarijo lepo silhueto…

 …optično vas povišajo in noge so dooooolge, doooooolge :)))……

Tudi sama sem imela probleme z nakupovanjem hlač - natančneje kavbojk - ker mi najprej niso bile všeč nobene s širokimi hlačnicami, kaj šele, da bi se lepo prilegale moji postavi. Vsa jezna in obupana sem hodila po trgovinah in ugotovitev se je potrjevala iz minute v minuto, saj nikjer skoraj ni bilo več hlač z ozkimi hlačnicami. Odločila sem se, da zadevo preverim na spletu. Zaključila sem  s spoznanjem, da so “ozke hlače” res “out” ;) in se napotila “na lov” za novimi, drugačnimi. Na začetku sem se le s težavo spogledovala z njimi, potem pa sem jih kar tako, malo za šalo, pomerila…in srečno odkorakala z novim parom hlač do blagajne. Happy end! :))))

Všeč so mi predvsem zaradi optičnih lastnosti in udobja, ki ga oprijete hlače nikakor ne morejo ponuditi, zato priporočam vsaj pomerjanje :).

Nekaj na to temo tudi TUKAJ!

P.S. Da se modni trendi res zelo hitro spreminjajo, in da se jim včasih s težavo podrejamo in sprejemamo (vsaj na začetku), je dokaz izraz začudenja in skeptičnosti na Matjaževem obrazu ob prvem pogledu na hlače…ko sem jih pomerila, je v hipu spremenil pogled, ki ga lahko ubesedim nekako takole:”Waaaaaau!” :D :D :D

…et  Voilá! :))) Moja prva jabolčna pita…Pokuševalci so jo ocenili kot dobro, jaz pa lahko rečem, da bo drugič še boljša ;). Za vas pa imam tudi nekaj fotografij, da vam naredim “lušte”.  :P Za kakšen ekstra dober recept se pa seveda toplo priporočam. ;) Recept sem našla TUKAJ!  

… še popolnoma nedotaknjena (drugič bo treba za takšen pekač malo več testa ;))…

… testo je bilo zelo okusno, medtem ko so jabolka bila malo preveč sladka - za naslednjič bom vedela ;)…  P.S. Zdaj pa pričakujem goro pohval in komentarjev :)))))))))))))  

Kar naenkrat nisem več našla časa…ne, ne, to je samo slab izgovor…nisem imela pravih idej…mogoče, ampak ne, to ni to…imela sem nekaj zamisli, vendar ne dovolj dodelanih…večkrat sem sedela za računalnikom in hotela kaj napisati, pa ni in ni šlo…vsak stavek se mi je zdel brez pomena, vse ideje in razmišljanja že nekoč napisana in argumentirana od “nekoga” drugega na drugem blogu…mah, vse se mi je zdelo brezveze…poleg tega, pa se mi je zadnja dva meseca toliko dogajalo, da sem se vsak večer zgrudila v posteljo, preutrujena za kakršnokoli intenzivno razmišljanje in polemiziranje o tem in onem.

 Mogoče bi svojo “blogersko odsotnost” lahko definirala kot krizo ustvarjanja. Verjetno mi je v obdobju, ko se mi je življenje nekoliko dopolnilo in spremenilo (v pozitivnem smislu, seveda :)), vse ostalo postalo nepomembno in postransko, saj sem odkrila svojo novo ljubezen - da ne bo pomote, govorim o ljubezni do kuhanja - ta ljubezen je sladka, je vroča, včasih tudi malo slana in kisla, a vedno bolj moja. Vsak dan bolj uživam o poskušanju novih stvari in kombinacij ter povsem mojih okusov hrane, ki nastanejo pod taktirko moje, povsem na novo “rojene” ustvarjalne žilice v kuhinji :).  

Ker sem tako zanemarila svoj blog, sem imela slabo vest, ki mi je “nagajala” in mi ni dovolila ustvariti smiselne objave (se sprašujem, če bo ta imela kakšen smisel;)). Dejstvo, da sem kljub neustvarjanju imela zabeleženih zelo veliko ogledov, me je vedno znova prepričevalo, da naj ne odneham (verjeli ali ne, so tudi te črne misli bile del krutega načrta mojih možgančkov). Potem pa še kakšen namig znancev in prijateljev…in evo, here I am again! :P ;). 

In sedaj imam res tri ljubezni: prva in “taprava” je moj fant, druga je tale “brejnstormček” in tretja, čisto nova in sveža, je kuhanje in peka. Pod drugo kategorijo ljubezni spada tudi veliko drugih mojih strasti in zanimanj, katere v določeni meri delim tudi z vami. Kot v vsaki ljubezni so vzponi in padci - “brejnstormček” je zdaj vsekakor v svojem ponovnem vzponu :)))

P.S. Kristina, “krivdo” za ponovno objavo dajem  tvojemu komentarju v prejšnji objavi, ki me je predramila in me pognala v takojšnjo AKCIJO! :) Hvala…lep je  občutek, da me nekdo celo pogreša “tu gor” ;). Lep pozdravček, M.

Read the rest of this entry »

Iz dneva v dan se dokazuje zgornja postavka, saj se med nakupovanjem osnovnih stvari za kuhinjo in ostale prostore najinega “mini” stanovanja, izkažejo “maxi” cene. V kuhinji seveda ne gre brez ustrezne in primerne armature, katere cene se vrtijo okrog 100 in več sto evrov za, po domače rečeno, kuhinjsko pipo. Saj ne rečem, da se ne dobi katera v cenovnem rangu okrog 50 ali celo 20 evrov, ampak ali ne ustreza najinemu pomivalnemu koritu ali pa ne vsebuje osnovnih elementov kvalitete - brez katere seveda ni mogoča dostojna uporaba. Sicer pa se je nekvalitetno vedno izkazalo za še večji strošek, ker je bolj pokvarljivo in manj trpežno. Po dolgem iskanju sva pa le našla eno, ki nama je všeč, poleg tega ima zelo modni dizajn in kvalitetna je poleg vsega. Sicer ni najcenejša, ampak samo da bo volk sit in koza cela :) 

Najbolj so me presenetile cene majhnih in nujnih zadev in šele zdaj imam malo bolj zrcalno predstavo o cenovnih postavkah posameznih stvari. Kakor koli že, pomembno je to, da se počasi, a vztrajno, približujeva k cilju, in upam, da bo kuhinja kmalu gotova, ker se že zelo veselim eksperimentiranja v lastni kuhinji in potem se ne kdaj začuditi, če bom tu in tam objavila kaj o kuhanju in hrani ;) Po drugi strani je pa opremljanje pravi izziv in dogodivščina, ki ustvarja nek povsem nov občutek in veselje. Na koncu je pa najslajša še pika na i, torej dodatki, ki popestrijo in poživijo ter dodajo pečat k vsebini prostorov. To so razne dekoracije, na primer blazine, zavese, slike, vaze, okrasne svečke, tu in tam kakšna skulptura, čeprav ne maram tipičnih “prahonabiralcev” itd. 

Pri opremljanju stanovanja se mi zdi zelo pomembna presoja o kvaliteti in ceni oziroma njuno razmerje, saj lahko tako prihranimo kakšen evro ali pa nepotrebne komplikacije in zaplete ter celo nedelovanje zaradi slabe kakovosti. Tudi trenutni modni trendi zame niso primarni, ker so notranji prostori odsev naše duše in predvsem naših osebnostnih lastnosti. Barve sten, pohištvo in razporeditev je slika nas samih, zato se moramo doma vedno počutiti sproščene. Prijetno in pozitivno vzdušje je zmagovalna kombinacija za ustvarjanje idiličnega bivanja, ki samo potrjuje naše notranje zadovoljstvo. Sreča pa je v življenju naš adut - in zato je včasih potrebno dobro premisliti, ko nakupujemo stvari, da se naša sreča ne ravna po naslednjem pravilu:

” MAXI PROBLEMI vs. mini sreča” 

P.S. Če ima mogoče kdo kakšno zanimivo izkušnjo pa le z besedami na plan…vsakega komentarja, ideje, nasveta itd. bom zelo vesela. :) Uživajte ;) 

Prvomajski prazniki so letos minili v povsem drugačnem vzdušju kot prejšnja leta. Pot naju je popeljala naravnost na najbolj zelen in najsevernejši otok Grčije - na Krf. Zame je bilo to popolnoma novo doživetje. Potovanje z ladjo je bil le prijeten uvod v pestro in energično mentaliteto Grkov, ki so me na trenutke strašili, spet drugič navduševali s svojo odločno, ostro in na prvi pogled neizprosno karizmo. Ker še nikoli nisem bila v Grčiji, me je prvi stik z grškim načinom življenja, njihovo pokrajino, infrastrukturo in načinom komuniciranja in vsakdanjega življenja tako zelo presenetil, da sem samo zbirala občutke in navsezadnje spoznala, da nekateri pregovori res niso iz trte zviti. Lahko potrdim slednjega: Povsod je lepo, a doma je najlepše. :) Da ne bi narobe razumeli - potovanje je bilo enkratno doživetje še nedoživetega (no, vsaj zame) :). Za boljšo predstavo tudi nekaj fotografij…

…vkrcavanje na ladjo (Minoan lines)…

… vrata najine kabine…

Sprednji del ladje, kjer sta dva bazenčka in mini jaccuzi…

Bar na ladji…very nice :)  

Matjaž uživa v toplem zraku, ki piha iz rešetk… :D

...kar po dolgem shootingu na ladji (razni detajli) niti ni tako čudno, da si je vzel nekaj minut počitka ;) Aja, tudi jaz sem ga malo namučila hehe…

…unikatne akrobacije… :)

Veter je bil na vrhu ladje kar močan - lasje so plapolali v vse možne smeri ;)

Žejo sva si potešila z ustekleničeno vodo. Tu in tam pa sva si privoščila tudi kakšnega “Gordona” (Gordon’s Space). 

 Prva stvar, ki je dobila največ moje pozornosti, so seveda navade domačinov in njihov način življenja. Le kako ne bi bilo to najbolj zanimivo, če sem po duši in srcu sociologinja. :)  Glede na to, kakšno infrastrukturo imajo in navade, mi ni bilo povsem jasno, kako so sploh prilezli skozi rešeto pogojev, ki jih postavljajo in zahtevajo članice Evropske Unije. O kakšni prometno-cestni kulturi verjetno nihče ne govori veliko, saj se vsi vozijo po svojih osebnih načelih. Obstajajo nepisana pravila vožnje in največkrat ima prednost večji, močnejši ali hitrejši. Priznam, da me je bilo na trenutke kar precej strah, da se bomo zaleteli v spredaj vozeče vozilo, ali pa da ne bomo uspeli obvoziti na cestišču “parkiranega” smetnjaka. Ampak to še ni bil največji ekstrem. “Zabava” se je začela pri vožnji skozi zelo, zelo ozke ulice, ki so se vile v hrib do hotela in kjer so se srečali kar trije avtobusi. Lahko si predstavljate zmešnjavo in gnečo, vendar odločnim in drznim Grkom to ni predstavljalo kaj več kot le enega izmed neštetih izzivov, ki jih srečujejo na cesti vsak dan. Uf, bilo je pestro. :)

Temperamentni Grk za volanom ;)

In voila - Ipsos!

Približno 2 km dolgo obmorsko naselje, kjer so večinoma nočni klubi in bari… 

…prevoziti dvojno črto je nekaj povsem vsakdanjega… :D

...khm…mislim, da je vsak komentar tukaj odveč… :))) 

…to je neke vrste “parking” :)))

Zelo dolga plaža iz mivke, ki je sicer super, ampak si jo kasneje s težavo spereš z vseh predelov telesa ;)

...bar ima vrt na katerem se lahko v ležečem položaju sprostiš in uživaš na sončku in po možnosti v družbi super fanta in okusnega cocktaila ;) :D…

…shooting na plaži je bil seveda neizbežen ;)…več fotografij si lahko ogledate TUKAJ

Ko smo prišli nazaj v Slovenijo sem bila najbolj vesela pitne vode iz pipe in mirnejših voznikov (no, čeprav se tudi pri nas najde marsikateri “Grk” po karakterju in stilu vožnje :). O uporabi in odlaganju umazanega toaletnega papirja v koše za smeti pa ne bi niti zgubljala veliko besed - kratko in jedrnato - ogabno. Kako smo lahko srečni, ker nam tega ni treba početi v Sloveniji. ;). Upam, da nisem vsega skupaj opisala preveč pesimistično, saj je vtis bil povsem drugačen, čeprav drži, da so me takšni ekstremi najbolj fascinirali in presenečali. In povsem resnično je, da nas drugačnost bogati :).

Ker je bilo to zame prvo tako dolgo potovanje, sem še polna novih vtisov in želja po še in še je vedno močnejša. Fotografij imam toliko, da bi deset objav bilo premalo, zato si jih lahko še nekaj ogledate na Matjaževem blogu.

Mogoče pa še kakšna serija sledi tudi pri meni - bom še premislila. ;)

No, samo še ena “pocukrana” ;)

Skoraj sem pozabila…gyros…njami, njami…upam, da bo kmalu tudi pri nas…mi je bil zelo všeč :). Fotografije na žalost nimam, ker je bila teta “Lakota” preveč lačna, da bi vmes še fotografirala hehe. 

Greece - now I want to see more of you, because you fascinated me in thousand and one way! :))))

Da bi Grki to dejansko razumeli, je treba prebrati v zelo trdi angleščini, ki je še na žalost ne obvladam. 

Maybe next time :)

Zadnje čase se toliko dogaja v mojem življenju…pretekli vikend smo praznovali Abrahama, za katerega organizacijo “zabavnega” dela sva bila odgovorna prav midva z Matjažem (zdaj srečna, ker smo se imeli res super :)), vmes že 14 dni prenavljava in si urejava najino mini gnezdece (glavna pridobitev je kuhinja-jupiiiii), kar mi preostane časa se pripravljam na nove izpite…ah, kaj sploh naštevam…toliko se dogaja, da se niti ne spomnim vsega :D 

Med vsemi novostmi je tudi moja nova pričeska, ki še na žalost ni dobila ustrezne pozornosti Matjaževega objektiva, da bi lahko fotografije moje nove frizure delila z vami, ki se po kakršnem koli naključju znajdete na mojem blogu (ki ga na žalost tudi malo zapostavljam).  Za približno predstavo le simbolična fotografija - lastnega portreta nimam - še ;). Moji lasje so občutno krajši (za cca 25 cm), nova energija, ki mi jo je dala nova podoba, je pa več kot dobrodošla, saj sem imela dolge lase celih 10 let :)

(zares simbolična fotografija) - da ne bom o kovačevi kobili spet… :D

Jeeeej! Končno sem se opogumila in naredila en velik korak naprej :))) Počutim se odlično! ;)

 Ob padanju las na tla so se mi kar roke tresle od adrenalina in navdušenja ter seveda tudi strahu, da ne bom zadovoljna, ampak krajši kot so bili lasje, bolj sem bila zadovoljna ;). Mislim, da je že bil čas, da spremenim dolžino las, ker z barvami sem že tudi eksperimentirala…sem pač ena izmed tistih, ki jih kaj novega v življenju popolnoma prebudi in “osveži”. Na trenutke se počutim tako razigrano kot majhna deklica, spet drugič zapeljivo in seksi…ah, enostavno super je! :))))

Za kvaliteto fotografije se prosim ne zmenite veliko, ker je nastala kar na photo boothu na en, dva, tri, poleg vsega so bili moteči  tudi močni sončni žarki. Je bolj umetniške narave in izžareva posebno energijo - ne, želela sem, da je takšna. No, fotografi že vedo, o čem govorim, a ne? ;) Kot sem že omenila, sva z Matjažem oba zelo zaposlena, vendar sigurno sledi manjši shooting in nove fotografije. 

“Ko sem študiral, sem umiral od želje, da se čimprej zaposlim.

Ko sem se zaposlil, sem umiral od želje, da si čimprej ustvarim družino.

Ko sem si ustvaril družino, sem umiral od želje, da čimprej spravim otroke do kruha.

Ko sem spravil otroke do kruha, sem umiral od želje, da se čimprej upokojim.

In sedaj, ko umiram, sem ugotovil, da sem pozabil živeti !”

Velika večina se v nekem smislu lahko poistoveti z zgoraj napisanimi mislimi, sama pa se v njej najdem tudi v marsikaterem trenutku življenja. Obdobje, v katerem se trenutno nahajam, je polno obveznosti, čeprav jih lahko na eni strani štejemo pod “nujno zlo” našega vsakdana, po drugi strani pa so temelji za bremena, natančneje za misli in cilje, ki jim hitim nasproti, kot da sem v tekmi s časom. 

Včasih se kar zamislim nad tempom, ki nam ga narekuje svet okrog nas, kajti ura teče enako hitro že tisočletja, sla po uspehu ali še natančneje želja po preživetju na način, ki nam nudi tudi neko količino udobja, pa je produkt svetovne ambicije po še in še…večjem standardu in ugodju. Torej se je za “udobno” življenje potrebno potruditi in čim bolje izkoristiti vse svoje adute, ustvarjati si nove priložnosti, velikokrat se tudi odreči užitku in prostemu času, ampak tako pač je. Moja misel o tem je:

“Sanjati o drugačnem svetu je utopično, v dejanskem življenju približati se lastni iluziji, je sanjsko.”

Ste se malo zamislili? :) Jaz se vedno znova in znova. Treba je verjeti vase, v svoje načrte in predvsem sposobnosti, jih čim bolje vnovčiti, poleg tega pa se izredno truditi, da uživamo vsak trenutek svojega življenja, ker je lahko tudi trenutek, ko se počutimo malo izgubljene in neuspešne ali kako drugače negativno nastrojene, lep in če ne drugega, ga imamo priložnost doživeti in ŽIVETI -  a ni to že dovolj samo po sebi? ;) Tudi skromnost je lepa čednost kot pravi slovenski pregovor. Čeprav ima tale misel v sebi tudi kanček grenkobe in žalosti, ima tudi globoko sporočilo:

Užij vsak dan, kot da je zadnji.

P.S. …in ne pozabite se smejati :))))))) Evo, pa me spet preganja…čas namreč… Lep pozdravček! ;) 

…da je kavka ptica leta 2008? Večina verjetno ne, vendar to še ni najbolj zanimivo.  Ali ste vedeli, da je kavka po svoji inteligenci identična človeku, po sposobnostih in znanju, najbližjima živalima, šimpanzu in orangutanu? ;)

Povod za objavo o kavki sem dobila predvsem zaradi moje kavke Zofi, ki je neverjetno pametna in najbolj zanimiva “domača” žival, kar sem jih kdaj imela.

Moja kavka Zofi

Pot, ki jo je vodila do nas ima svoje začetke v poletju leta 2006, ko jo je moj ati našel slabotno in malo ranjeno na tleh na mestni tržnici (verjetno jo je v svoje krempeljčke dobila kakšna potepuška mačka). Bila je še zelo majhna in seveda prestrašena, vendar si je čez čas z našo pomočjo tudi opomogla. Postala je razigrana in predvsem razvajena, saj je bila navajena na obrok hrane, ki ji ga ni bilo treba iskati, saj ga je dobila vsak dan brez naprezanja in truda z iskanjem raznoraznih nevretenčarjev, s katerimi se kavke prehranjujejo. Ker ji svoboda v naravi oziroma v mestu ni več “dišala”, se tudi ob priložnosti, da poleti visoko v nebo, ni odločila za odhod. No, razen enkrat ko si je vzela krajši dopust in preletela celotno sosesko, se ustavila na najvišji veji sosedove češnje in se s svojim značilnim glasom oglašala vsakič, ko sem jo poklicala. Zvenelo je nekako takole: 

Jaz:” Zoooofiii! Zooofiii! Kvaaa, kvaaa, kvaaa!”

Zofi:”Kvaaa! Kvaaa! Kvaaa!..

Odmevalo je v širni okolici, vsi sosedje so prišli opazovati in preverjati, kaj se dogaja. Zofi pa se je v količini pozornosti, ki jo je bila deležna tistega lepega sončnega dne, izredno izkazala, saj je cel dan prepevala in oponašala druge ptice. Misleč, da je končno našla svoj prostor pod soncem, in da je ne bo nikoli več nazaj, so bile moje misli, ki so me po eni strani zelo veselile, po drugi pa žalostile, saj sem se v tem času zelo navezala na njo (čeprav se mogoče sliši smešno, pa vendar). Zgodilo se je nekaj neverjetnega, saj je v večernih urah, ko se je začelo mračiti, in ko že kakšni dve uri ni bilo ne duha ne sluha o njenem oglašanju, kar naenkrat priletela in se ustavila nekaj metrov od njenega “domeka” na okrasnem drevesu, kjer se nam je pustila prijeti. In zopet je bila na svojem teritoriju, srečna in sita. Še naprej me je razveseljevala s svojim enournim “nastopom” vsako jutro od 7.oo do 8.00 (približno, no:))). Vedno, ko me vidi, me “pozdravi” v svojem slogu.

Zofi v svojem “domu” ;)

Ja, ja, saj vem, zveni otročje in malo napihnjeno, vendar vse je resnično. Še preden sem zasledila znanstveno objavo, ki govori o kavkah, sem vedela, da so kavke nekaj zares posebnega med pticami, ker se je moja Zofi izkazala za izredno inteligentno bitje. Za lažje razumevanje o čem govorim, navajam nekaj značilnosti in znanstvenih dejstev te prelepe ptice, ki jo v filmih in na splošno prikazujejo kot tatico:

1.  Kavke, ki spadajo v družino vran, so enako inteligentne kot opice in delfini;
2. Znanstveniki jim celo pripisujejo zavedanje o preteklosti, prihodnosti in lastnem zavedanju;
3. Četudi imajo zelo majhne možgane jim pripisujejo enako stopnjo inteligence kot šimpanzom in orangutanom, ki so najbližje človeku po sposobnostih razvoja in delovanja;
4. Vrane bi morale po mnenju znanstvenikov veljati za “pernate človeku podobne opice”;
5. Kavke imajo zmožnost socialne presoje in oblikujejo zapletene socialne strukture, ki se kažejo predvsem z izmenjavo hrane in zdi se, da natančno opazijo kdo jim je kdaj odstopil kakšno hrano in kdo ne; (no to velja tudi pri Zofi, ker ima mene najraje in to zna celo pokazati tako, da  začne od veselja mahati s krili in lepo peti) ;)

Vir: Članek: Pernati geniji…KLIK 

…vedno razposajena, a včasih zelo besna, da kar “piha” kot mačka… :)

  Ali ste vedeli?;) Vsaka informacija in zanimivost o mogoče tudi kakšni drugi “netipični” živali je zelo dobrodošla :)

P.S. Me že kliče…Zofi namreč…jo grem malo pogledat :))))))