Ne bi se mogla bolj strinjat s to objavo. Res je: Živimo v potrošniški družbi, kjer je pomembno samo to, da si uspemo čim več nagrabiti, imeti lepo veliko hišo, voziti dober avto in se oblačiti po zadnji, dragi modi ter seveda nenazadnje se družiti z “uglednimi” ljudmi. Žalostno, da ljudje mislijo, da jih bodo materialne dobrine osrečile. Ugotavljam, da je tudi vedno težje spoznavati nove ljudi, kaj šele sklepati nova iskrena prijateljstva. Vsi so tako zaprti vase in omejeni samo na svoj ozek krog ljudi. Le kam nas to pelje? In tako kot praviš, na koncu smo samo ljudje, ki potrebujejo bolj od vsega ljubezen in toplino drugega človeka. Ena mojih najljubših knjig govori kako si obogatiti življenje brez materialnih dobrin, kako pritegniti ljubezen in zdravje v svoje življenje in to knjigo bi priporočala vsem, ki se v današnji družbi iščejo in ne najdejo. To je knjiga Žlvljenje je tvoje od Louse L. Hay.

uff kak težek post :) precej filozofski in eksistencialističen ;) je pa vse res :)
ampak takšne mase ljudi žal ne moreš spremeniti – to se zgodi skozi generacije, pod različnimi vplivi okolja in družbe… to traja več deset, sto let… lahko pa si izbereš primerno družbo in prave prijatelje, za kar pa ne potrebuješ toliko časa ;)

hotel pa sem še povedat, da so pravi prijatelji prava redkost in jih lahko iščeš celo življenje, pa niti ni nujno, da jih najdeš… to je zelo kompliciran pojem, tako kot iskrena ljubezen in še kaj podobnega… ful široka tema, men se pa mudi… na obisk k prijateljem :) caucau ;)

Ojla. Malo časa mi je ostalo danes za pogled na blogece. No,lepo narejen blog. Kar se tiče same tematike, ki si jo izpostavila se lahko strinjam, da je po večini marsikaj res. Predvsem o prijateljstvu in nenazadnje o tem, da te danes nekdo pogleda le, će si kupiš “švabski avto” ( pa nič ne apeliram na tebe zarad Audia, resno!!!), ali pa kako opremo v stanovanju imaš in kje vse si bil na potovanju.
Se je že zgodilo, da se te nekdo sramuje ali se ti odpove kot prijatelj in ostane samo kolega, ker nisi v življenju dosegel tega ali onega. Pač, nekateri se iščemo in smo se tudi našli, le, da malo kasneje. Jaz sem zaradi tega tudi izgubil prijatelja ampak, življenje gre dalje. Hvala bogu imam še enega, ki pa je bil in bo ostal celo življenje, ker ima širši pogled, kot pa nekdo, ki spoštuje samo kaj imaš in ne tistega kar si kot oseba.
Prav tako je danes vprašanje časa. Manj se družimo, vedno več je “Internetnega” prijateljstva, kar zna biti nevarno. Včasih, če se z nečim nisi strinjal si človeka pogledal v oči mu razložil zakaj se ne strinjaš in je veliko lažje to tudi doumel. Sedaj moraš biti pravi mojster, da nekomu nekaj v obraz razložiš brez sramu. No, kakor je Matjaž napisal; tema je neskončna in potrebno bi bilo veliko več kot pa internetna razprava. A na koncu, če vsak malo pri sebi pospravi je storjenega že veliko.
Pa lep dan še naprej!:)

Res je, tema je zelo široka in prav gotovo bi lahko o tem razpravljali dneve in noči, vendar sem se odločila pisati o tem zato, ker me vedno bolj hladni odnosi med ljudmi zelo skrbijo…kam to vodi? kje se bo končalo? Bomo čez nekaj let imeli le še “internetne” prijatelje”, kot si jih poimenoval? Hmm…resnično upam, da ne bo tako.
Zato moramo spoštovati in ljubiti tiste posameznike, ki nas podpirajo in so nam v oporo vedno, ne samo takrat, ko imajo koristi.;)

Hm, že kakšen teden dni razmišljam, na kakšen način napisati nekaj podobnega in upam, da čimprej spacam nekaj za “glodat”.

Sicer pa so pravi prijatelji redkost in treba si je vzet vsaj toliko energije, da še teh ne zavržeš. Mimogrede pa še to. Marsikdo se ne zaveda, da je pogoj, da nekoga ljubiš za partnerja, biti najboljši prijatelj.

Hello Tejč!

Šele sedaj utegnila pogledat tvoj blog, sicer zelo na kratko. Prvi vtis ZAKON!:) Sem vesela zate, da si na poti uresničevanja svojih želja in sanj. Le tako naprej amiga!!! Maja