Verjetno mi letos ne bo več uspelo objaviti kakšne zanimivosti, bo pa zato v novem letu bolj pestro, saj je materiala za objavo iz dneva v dan več ;)

Želim vam lepo silvestrovanje, še lepše pa naj bo leto 2008! Naj vam prinese obilo novih in zanimivih idej, misli in aktivnosti, ki vas bodo obogatile na tisoč načinov. Zakorakajmo v novo leto pozitivno in po poteh, ki vodijo k izpolnitvi najglobljih želja in uresničevanju jasno zastavljenih ciljev :)

Dešifriranje številk 2008:

2-krat več sreče ;)
0 – solza in bolečin
0- strahu in trpljenja
8-krat več užitkov (takšnih in drugačnih) :P

S R E Č N O!

PS. Že jutri greva z Matjažem na njihov vikend (Planina pri Sevnici), kjer je prava zimska idila, da pripraviva vse potrebno, v ponedeljek pa bova praznovala skupaj s prijatelji in se že zelo veselim ;) Kje boste pa vi dočakali novo leto? Mi zaupate? ;) pa pa

Pssst! Še to: komaj čakam, da ga pošteno nakepam :D:D:D

Božično-prednovoletni čas je čas obdarovanj, izrekanja lepih želja vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, poslovnim partnerjem itd. Ob kopici lepih voščil in nakupovalni mrzlici, se človek lahko vpraša, kakšen smisel ima vsa evforija, ki jo ustvarjata na eni strani velika pričakovanja, na drugi strani pa vedno tanjša denarnica in zaskrbljenost o izpolnitvi želja obdarjencev. Jutri lahko dopolnimo še zadnje detajle, da bo vse popolno.

Če želimo biti izvirni, moramo vložiti veliko truda za iskanje, nakupovanje, zavijanje (razen, če to delo prepustimo drugim), na koncu se pa lahko zgodi, da ne bo pravega učinka. Kako to preprečiti? Hmm…o tem razmišljam že ves dan ;)

Razvila sem koncept PODARIM – DOBIM. To pomeni, da ob procesu izmenjevanja daril pričakujemo povratno darilo. Lahko se zgodi, da bomo obdarili posameznike, ki nam darila niso kupili ali naredili- ali bo sledilo razočaranje in praznina? Ali bomo čutili pomanjkanje le v denarnici? ;)
Darila, ki smo jih prejeli zgolj zaradi namena ugajanja, nimajo prave vrednosti, pa čeprav se na trgu dobrin ocenjujejo kot dragocene in moderne. Samo tista darila, ki so dana iz srca in z iskrenostjo, vsebujejo pozitivno noto in osrečujejo. Vsa tista voščila, ki jih prejemamo od vsepovsod, so brezpredmetna, če nimajo globine in resnice.

Jutri zvečer ali v torek zjutraj bo vse znano…nekateri srečni, drugi malo manj, tretji razočarani. Sicer pa bistvo božiča ni v samem obdarovanju, ampak vzpostavljanju in ohranjanju še močnejših in trdnejših vezi v krogu družine in med ljudmi, ki jih imamo radi. Koncept podarim-dobim ne temelji le na opredmetenih darilih, saj lahko kot povratno darilo dobimo še veliko več – to je veselje in sreča v očeh ljudi, ki nam v življenju pomenijo največ – tokrat ni prostora za sebičnost. Izjema so le posamezne situacije in posamezniki, ki ne premorejo niti iskrenih in lepih želja, kaj šele podariti darilo…vendar takšnih upam, da je v vaši bližini čim manj;)
Naj bosta predbožični večer in božič pravljična, pričakovanja pa v slogu koncepta podarim-dobim, torej to pomeni:” Če nekaj podarim, potem vedno nekaj nazaj dobim. Če tisto nekaj ne vidimo, vsekakor pa občutimo, je to edino pristno darilo.”

…izlet se nadaljuje s sprehajanjem po mestnih ulicah, ki so kar vabile ;)
(glej Stuttgart 1.del)
Trgovski centri tudi s šestimi nadstropji, polni raznoraznih lepih stvari od kozmetike, oblačil, spodnjega perila, bele tehnike, vse za dom, so dali mestnemu jedru poseben sijaj in utrip, saj je bilo poleg stvari še toliko različnih ljudi, ki so v naglici dirjali mimo drug drugega, nekateri s polnimi rokami vreč, drugi s hrano itd., da sem se na trenutke počutila kot majhna punčka izgubljena v svetu :)

“Zara”
Mesto je ogromno, trgovine so ogromne..vse je tako veeeeliiikoooo…

Najlepši del mesta… Weihnachtsmarkt, ki je znan daleč naokrog, saj prihajajo tja tudi iz Švice in seveda ostalih nemških mest. Stojnice, katere takšno poimenovanje zelo žali, zato jih bom imenovala božične hiške, so bile tako dodelane, da so jemale sapo in pričarale pravo praznično vzdušje. Poleg hišk so piko na i dodale vonjave, ki se jim nisva mogla dolgo upirati :)

Breuninger – najbolj “fancy” nakupovalno središče v centru…

Naj fotografije govorijo kar same…

Ena izmed prelepih “izložb”…

Toliko je lepih stvari, da sploh nisem vedela, kam in kaj naj gledam :)

V pritličju je velika restavracija, kjer se po videzu sodeč, zbirajo predvsem premožnejši meščani in klepetajo ob glasbi, ki jo v živo izvaja glasbenik na klavirju.

In kot sem že dejala, je na Weihnachtsmarktu tako magično lepo kot v pravljici… diši po vaniliji, keksih, dobrotah, praženih mandljih, cimetu, kuhanem vinu, pečenih klobasicah itd.

Hiške so dodelane v vsakem detajlu… od strehe, kjer so razni škratki in jelenčki, sani, Božički, darila, okraski…stene so okrašene z mahom ali lubjem…napisi so na lesenih tablicah, pisava starinska…

Božične hišice polne zanimivih stvari…za vsakega nekaj…

A ni tole Božičkov škratek?:D

Karstadt – nakupovalni center, ki sva ga obiskala najmanj 10-krat v enem dnevu ;)

Najbolj mi je bilo všeč, da so ljudje veliko bolj odprti…npr. na Weihnachtsmarktu sva šla na punch in na mesni sir s čebulo, stala sva pa ob mizi poleg dveh Azijcev, nekaj Nemk in enega črnca pa nihče ni buljil v naju, ker nisva govorila nemško – za razliko od naših sodržavljanov, ki te pregledajo od nog do glave, pa če tudi nisi tujec.

Fotografije so tokrat resnično odpovedale oziroma ne morejo prenesti in “pripovedovati pravljičnosti”, ki sva jo doživela. V Sloveniji se sicer v največjih mestih trudijo pričarati praznično vzdušje, vendar so proti temu, kar sem videla, pravi amaterji – vendar je vsekakor potrebno pohvaliti tudi slovenske organizatorje božično – novoletne okrasitve mestnih jeder, saj je vsako leto lepše in boljše…mogoče smo tudi ljudje krivci, da ni takšnega vzdušja tudi pri nas, kaj pa vem…

Imajo zanimivo strategijo: ko kupiš pijačo, plačaš zraven še vrček oziroma keramično skodelico (1 evro), vendar jo lahko po želji tudi vrneš in dobiš denar nazaj :)

In še ena praznično okrašena božična hiška…

Poljubčki in pozdravčki vsem blogerjem, ki se skupaj z mano veselijo prazničnih trenutkov… Naredite si svojo božično – novoletno pravljico ;)

Start: v četrtek ob 5.30. uri.
Destinacija: Stuttgart.
Prevozno sredstvo: osebni avtomobil.
Čas potovanja: cca 9 ur.
Voznik: Matjažev stari ata;)
Občutki: “cannotdescribeit:” (v pozitivnem smislu, seveda) ;)

Na cilju ob 14.00 – center mesta.
Četrtek: od 14.00 do 20.00 sprehajanje po mestu gor in dol, iz trgovine v trgovino, raziskovanje znanega in malo manj znanega :)
Petek: Odhod iz hotela ob 9.00. Ogled Fernsehturma (televizijskega stolpa), sprehajanje po mestu do 20.00.

V petek sva se napotila na ogled prvega televizijskega stolpa na svetu (zgrajenega leta 1956). Pot do cilja je bila zelo pestra in zanimiva, saj sva vmes zamudila kar dva Zahnradbahna :) Prvega zato, ker sva kupovala karte na avtomatu in zbirala kovančke, drugega pa zaradi zbiranja kovancev za WC… Uff, kako sva bila jezna, še bolj kot to, pa premražena :S

Matjaž naju je zaradi svojega dobrega znanja nemščine reševal iz zagat ;) (meni je nemščina malo zoprna, čeprav smo jo imeli v srednji šoli…). Je preveč “sharf” hehe

Sloviti “toilette”- zakaj sloviti? Ker sva zaradi njega zamudila vlak!! ;)

Zelo zanimiv WC, namreč, ko plačaš 30 centov, se vrata samodejno odprejo, ko končaš se samodejno odpre voda in sušilec…ko zapustiš kabino, se vrata zaprejo in cel WC se samodejno dezinficira (školjka in tla). Zelo premišljeno in kvalitetno…

Za opravljanje potrebe se mora plačati 30 centov :D

U-Bahn…podzemna železnica

Notranjost U-Bahna…

Med potjo sva morala dvakrat prestopiti, malce sva se izgubila, vendar sva potem prišla na pravo pot :) Ko sva le prispela, sva bila oba tako premražena, da sva komaj čakala na topel čajček, vendar sva morala počakati na hodniku 45 minut, da se je odprla kavarnica na vrhu stolpa :(

Ko sva prispela na razgledno točko na stolpu, sva seveda vzela v roke vsak svojega “fotiča” in začela škljocati ;) Kot lahko vidite, tenis igrišč v Stuttgartu sigurno ne manjka :)

Še nekaj detajlov ;)

Na vrhu je bilo kar mrzlo in še veter je pihal (da me ne bi kdo “obtožil”, da sem pozirala :D)

Tri xenon luči, ki s svojimi ekstra dolgimi žarki svetijo čez mesto…

Naprava za graviranje Fernsehturma v kovanec za 5 centov.

Stuttgart je tako velik, da je to le majhen delček celote…

Matjaž v akciji…(v kakšni drugačni pozi ga je zelo težko dobiti :D )

…in končno…topel metin čaj…aaah, kako paše… :P

Števec, ki kaže vremenske razmere na stolpu…

Najino “mini potovanje” je bilo zelo razburljivo. Kljub določenim zapletom, sva prispela na cilj in se imela super :) Navsezadnje so na prvi pogled nevšečnosti pozneje pravi razlog za smeh ;) Zanimivo je biti v velikem mestu, predvsem zato, ker so slovenska mesta tako majhna…pa kaj mesta, cela Slovenija je “mičkena” hehe

Sledi nadaljevanje o nakupovanju in sprehajanju po mestu…

Joj, joj, joj… ob obilici voščil ob koncu leta se je zopet nabralo toliko takšnih z napačno uporabo velike začetnice pri pisanju praznikov, da sem se odločila, da jasno in glasno razjasnim zadevo :)
Zanimivo je, da ljudje ponavadi zaradi neznanja pri pisavi velike začetnice napišejo voščilo kar z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI (ugotavljam, da veliko ljudi ne ve več, kaj so velike tiskane črke, pisane itd, zato poudarjam), da se ne bi zmotili, ker niso prepričani, kaj je slovnično pravilno.
Zmešnjava in nejasnosti se pojavljajo pri malo starejši populaciji, saj so se pred nekaj desetletji prazniki pisali z veliko začetnico (še v mojem ranem otroštvu), in zato danes ljudje ne vedo več, kaj je prav in kaj ne, saj je toliko različnih načinov, kolikor je ljudi. Nekateri pišejo božič z veliko začetnico, drugi pišejo “Novo Leto”, tretji “Novo leto”, četrti “Božični prazniki in srečno Novo Leto”, peti so pa že pravi mojstri in pišejo kar vse z veliko ” Vesele Božične Praznike In Srečno Novo Leto”…

Mladim, ki se še šolajo ali pa so zapustili šolske klopi pred komaj nekaj leti in tistim, ki so na pomembnih poslovnih položajih, se pa že malce težko opravičijo takšne napake, zato si od tega trenutka naprej naj ne dovolijo več ponavljanja starih napakic :)

Po forumih se o tem “na veliko” diskutira, vendar zgleda, da vsak “stoji” za svojo varianto pisanja velike začetnice, kot da je pravopis postal osebna odločitev in pravica.
Odločila sem se, da preverim zadevo v SSKJ (slovar slovenskega knjižnega jezika) in zanimivo je bilo spoznanje, da v določenih primerih pravopis dopušča možnost pisanja velike začetnice pri določenem prazniku, če želimo izraziti neko globoko čustveno navezanost in pomembnost praznika (temelji na osebnih čustvih in osebnem odnosu do praznika), vendar POZOR! - takšen način pisanja je zelo izjemen in redek in nikakor ni namenjen množičnemu izrekanju lepih želja in praznikov.

Primer 1:
božič-Božič – pravilen zapis, kadarkoli pač omenimo praznik božič v voščilu ali kakšnem drugem besedilu.
*Božič – je izjema in se piše z veliko začetnico samo takrat, ko želimo zelo čustveno in navezano govoriti o božiču npr. kot krščanski praznik v kakšnem krščanskem zapisu, pridigi, predvsem v cerkvenih krogih.

Primer 2:
novo leto – Novo leto – Novo Leto
*Novo leto – v primeru, ko ima novo leto globlji pomen, velja predvsem za druge kulture, kjer v prehodu iz starega v novo leto častijo prehod z raznimi rituali in ima ta prehod zelo globok pomen za ljudstvo, narod, vendar pri nas se pravilno piše novo leto z malo začetnico.

Primer 3:
…želim ti vesel božič in srečno novo leto 2008…želim ti Vesel Božič in Srečno Novo Leto 2008… …želim ti vesel Božič in srečno Novo leto…želim ti Vesel božič in Srečno novo leto…želim ti vesel Božič in srečno Novo Leto itd.

Prazniki se praviloma pišejo z malo začetnico, kadar pa v nekaj nismo popolnoma prepričani, pogledamo v SSKJ, pa se rešimo vseh dvomov, včasih je pač tako, da je več možnosti pravilnega pisanja in si izberemo tisto, ki nam je všeč in s katero se lahko poistovetimo, seveda skladno s kontekstom ;)

Z veliko začetnico se torej prazniki pišejo takrat, kadar izhajajo iz izpeljave osebnega imena npr. Marijino vnebovzetje, in kadar želimo poudariti močno čustvenost, ki pa ni vsakdanjega pomena, zato se uporablja v zelo redkih primerih.

Upam, da sem vam razjasnila nekaj dvomov in dilem, ter da bo pisanje božično-novoletnih voščilnic prijetno in zabavno opravilo, in ne muka ter napor ;) Poleg pravopisa pa je vsekakor zelo pomembna tudi vsebina in namen ter sporočilnost, zato se ob lepi gesti, s prepričljivim in ganljivim voščilom opraviči in spregleda tudi kakšna pravopisna napakica, zato naj vas strah pred njimi ne odvrne od pisanja, saj so dobronamerne besede najlepše darilo sočloveku in včasih pomenijo veliko več kot kakršno koli darilo…

PS. Če ve kdo mogoče še za kakšno drugo razlago in interpretacijo glede pravopisa velike začetnice praznikov, ki je nisem omenila, naj me prosim poduči ;)

Ali ste vedeli, da…

… ime Božiček (ang. Santa Claus) najverjetneje izvira iz besede »Sinterklass«, holandske besede za Sv. Nikolaja (Saint Nicholas). Nekatera druga poimenovanja pa so tudi »Sanct Herr ‘Cholas«, »Christ kindlein« in »Kris Kringle«.

…naj bi po legendi Sv. Nikolaj ali Miklavž, kot ga poznamo pri nas, (najprej znan kot škof iz Myre, mesta, ki je v 4. stol. Ležalo v Mali Aziji, danes Turčiji) nekoč na skrivaj podaril tri vrečke zlatnikov trem revnim sestram, ker jim njihov oče ni mogel zagotoviti dote. Sv. Nikolaj je vrečke zlata spustil po dimniku, zlatniki pa so pristali v nogavičkah, ki so jih nad ognjiščem sušile deklice. Od tod izvira običaj obešanja božičnih nogavic nad kamin.

… je podoba Božička, kakršnega poznamo danes, nastala pred komaj 75 leti, ko je belobradega dobrodušnega strička v rdečem plaščku in velikih škornjih naslikal ameriški ilustrator švedskega rodu Haddon Sundblom za potrebe Coca-Coline oglaševalske kampanje, v kateri so želeli spodbuditi pitje te pijače tudi v zimskih mesecih, še posebej pa med decembrskimi prazniki.

…Coca-Cola je imela velike težave pojasnjevati ljudem, zakaj ima Božiček zaponko na pasu obrnjeno v napačno smer. Razlog je bil namreč preprost: Sundblom je sliko naslikal tako, da se je gledal v ogledalo in pri tem narisal tudi zrcalno sliko zaponke. Cel plaz pisem pa se je na Coca-Colo vsul tistega leta, ko se je Božiček v oglasu pojavil s poročnim prstanom. Vsi so namreč spraševali, kje je gospa Božičkova ;)

Haddon Sundblom – dejanski “oče” ikone Božička

To je le nekaj izmed najdenih podatkov na spletu. Po vsem prebranem sem začela razmišljati o tem, kako se ljudje vizualno “hranimo” z vsem, kar nam vzbudi pozornost in predstavlja ideale npr. ideal lepote, preprostosti, topline, imaginarnosti, iluzij, sanj itd. Lik Božička, ki je nastal izpod rok Haddona Sundbloma, je zaznamoval celotno obdobje od njegovega nastanka do danes.

S čim nas je očarala ikona Božička? Kaj je na njem tako posebnega, da je postal tako razširjen po celem svetu? Je to zaradi sponzoriranja Coca-Cole? Zaradi preprostosti in rahle skrivnostnosti, ki pri otrocih (pa tudi pri odraslih) prebuja domišljijo?

Vprašanj je toliko kot odgovorov, a ko bi mi uspelo najti vsaj enega pravega ;)

Dejstvo je, da današnja družba temelji na idealih ustvarjenih s strani velikih korporacij, ki si ustvarjajo veliko medijsko podporo in tako prepričujejo svetovne množice naivnih potrošnikov v svojo “kvaliteto” in priljubljenost. Vendar je verjetnost, da bi določeno reklamno sporočilo pustilo takšen vpliv in pečat v svetovnem merilu, enostavno redkost in edinstvenost.

Zanimivo je, da vizualna podoba Božička ni nič kaj preveč sodobna oziroma vzporedna z dejanskimi modnimi smernicami vizualne podobe, ki je trenutno “in”… torej vitko, mišičasto, zdravo telo, zdrav način življenja, ohranjanje mladostnosti tudi v pozni starosti, modno oblačenje itd. Hmm…to spoznanje je malo ironično, saj se Božičkove lastnosti in podoba popolnoma izključujejo z dejanskimi sodobnimi merili priljubljenosti. Predstavljajte si opevane hollywoodske igralce takole debele kot je Božiček :) Še za kakšen dodaten kilogramček jim mediji in javnost neusmiljeno sodijo. Torej, po t.i. sodobni razlagi, ni pravega odgovora. Mogoče pa se ta skriva čisto drugje… ;)

…na severnem polu, kjer sta zima in mraz, v svojem toplem domu živi Božiček skupaj s svojimi jelenčki. Vsak dan pridno spremlja na milijarde otrok po celem svetu in si beleži, kaj kdo počne. Ob koncu leta pridno zbira želje in hiti s pripravljanjem daril za vse. Za malega Tineta, ki se je pridno učil vse leto, za ubogega fantka iz Nigerije, ki je celo leto stradal, za delavne otroke iz Kitajske, torej, za vse tiste, ki so bili pridni, in ki so trpeli pomanjkanje. Pri izdelovanju daril mu pomagajo palčki. Ko le napoči ura za odhod, gre zares. Božiček sede na sani, ki jih vlečejo jelenčki, in oddrvi delu na proti. Vsakemu izmed nas prinese poleg daril še nekaj upanja in predvsem nekaj otroške naivnosti, da mogoče za trenutek zopet začnemo verjeti in v svojem srcu spet prebudimo otroško veselje … :)

Odgovor je torej na dlani… če ne zaradi drugega, ga imamo radi zaradi občutka, ki ga prebudi v nas…to je občutek otroške brezskrbnosti in neskončno verovanje v boljši dan…

Zato močno upam, da bo ikona Božička ostala venomer ista, ne glede na trende in spreminjanje družbe, saj predstavlja enega izmed pobegov iz krute in hladne realnosti vedno hitrejšega in odtujenega načina življenja…

Dovolite si za kakšen dan v letu zopet biti otroci in verjemite…verjemite… ker Božiček res živi… v naših srcih ;)

PS. Pa pridni bodite, ker vas vedno opazuje! ;) hehe

Ko se ozrem v mislih na tekoče leto, se spominjam zelo lepih trenutkov, tisti, ki pa niso bili tako lepi, pa sedaj niso več tako pomembni, zato jih lahko popolnoma ignoriram. Moji najlepši in nepozabni spomini in izkušnje v letu, ki se izteka, torej v letu 2007:

• 22. februar: izlet v Benetke z najboljšim fantom v vesolju, ki je sedaj moja najboljša in najlepša ljubezen :D ;

Najina prva skupna fotka… (Benetke) :)

Naravna znamenitost Benetk :D…sej ni tako grozna, ali pač? ;)

• Najlepši in nepozabni dogodki v odkrivanju sveta sreče in popolne ljubezni;
• uvrstitev med 12  finalistk lepotnega tekmovanja Miss Universe Slovenije;

Zelo velika izkušnja…I’ll never forget it :)

• prvomajske počitnice na morju;
• vikend – avantura z Minijem S;

Matjaž in Mini – a nista lep par? :)

• izlet z Minijem: direkt iz bowlinga Planeta Tuš; štart ob 3.00 zjutraj :D NORO;)

Ura 5.30 zjutraj…neverjetno lep pogled…

Prepoznate kraj? ;)

• spoznavanje novih ljudi, ki mi danes pomenijo zelo veliko;
• tri tedne uživanja poleti na morju;

Razglednica, ki sva jo ustvarila na morju…resnično nepozabni trenutki :)

• izlet na Brione ;

Ko ni bilo nikogar blizu, sem švrknila na avtomobilček za golf in Matjaž je hitro naredil en snapshot :D

Titova papiga Koki…ko ni bilo več nikogar na otoku, sva se mu približala in kar naenkrat je začel govoriti…čez nekaj časa se je razjezil in se začel dobesedno kregati na naju…;)

Odhod z Brionov…

• 15. avgust: pohod na Veliko planino;
• selitev v novo, veliko večjo sobo :)
• nakupovanje novega pohištva za sobo v Ikei ;)
• praznovanje mojega rojstnega dne 22. septembra ;

• priselitev mojega Matjaža :D:D:D:D ;)
• nakup novega avtomobila ;
• ustanovitev bloga ;)

To so le utrinki vsega doživetega…Ko sem brskala po arhivu s fotografijami, je bilo prav zanimivo, ker se mi je zgodilo toliko stvari, da sem za določene mislila, da so se zgodile lansko leto :)

Določeni dogodki se nikoli več ne bodo ponovili, čeprav si želim da bi se, vendar je lepota prihodnosti prav v pričakovanju in nenapovedanih pripetljajih, ki se nam za vedno vtisnejo v spomin in srce.

Kakšen dogodek, dejanje, besede…so vam ostale najbolj v spominu in vam najbolj zaznamovale letošnje leto? Pri meni je to več kot očitno, kajne? ;)

Najprej…zakaj zamujam z objavo glede adventnega venčka? Razlogi so trije:

1) Premalo časa oziroma, čas teče prehitro ;)

2) Pomanjkanje materialov in iskanje v trgovskih centrih, kjer je bilo mravljišče ljudi :S

3) Utrujenost od “divjega” dneva in spanec :)

Ko sem le nekako zbrala ves material (nekaj še od prejšnjega dne, ko sem nabirala gozdne plodove in še nekaj pripomočkov iz trgovine) sem se že veselila trenutka, ko bom lahko šla v “akcijo” in začela ustvarjati. Vendar (kot ponavadi ima prste vmes še Murphy) ni šlo vse “po maslu”…

Začela sem ugotavljati, da sploh nimam prave ideje (poleg tega tudi na blogu nihče ni dal kakšne grrrr….), da verjetno sploh nimam pravih materialov, oziroma da niso zadostni. Pika na i je bila pokvarjen sprej z zlatim razpršilom :( Bila sem zelo jezna. Ne, še več, bila sem besna! Zdelo se mi je, da mi venčka ne bo uspelo narediti… Čez nekaj časa se odločim, da grem še enkrat v gozd (še prej pa sta prišla Aleš in Špela in me spet malo nasmejala :)). Zraven gre še Špela. Ko sva se vrnili, sem ugotovila, da imam toliko gozdnih plodov, da sploh ne potrebujem ničesar več. Odločila sem se, da naredim adventni venec, ki ga bodo krasili čim bolj naravni materiali, v naravnih barvah… Dodala sem le nekaj umetnih rdečih jagod, sveče in podstavke ter krožnik, na katerega je venec položen.

Nekaj fotografij, da podkrepim svoje lastne ideje pri izdelavi (da ne bi kdo mislil, da sem ga kupila hehe)…

Polna miza materiala in Špela pri izdelovanju prazničnih voščilnic ;)

Na fotki je prikazano, kako je zgledal venec na začetku, ko sem ga začela ovijati v mah. Za popestritev je poskrbela Špela, saj je bila zabavna kot vedno:) Vendar sva kljub temu bili večino časa zelo zatopljeni v svoje delo…

Imela sem ogrodje iz gobe, na katerega sem z lepilom pritrdila skoraj posušen mah, ki sem ga našla na skorji dreves (je primernejši, saj nima veliko zemlje in se lepo prilega glede na želeno obliko). Najprej sem na venec položila material, da sem videla, kako izgleda, šele nato sem pritrdila svečke in ostale stvari.

Uporabljeni material: mah, umetne rdeče jagode, kamenčki, lubje, želodove kapice, storžki (majhni), lišaji, stebla posušene gozdne trave.

Sledilo je izdelovanje drugega venčka, ki bo krasil vhodna vrata ;) Za izdelovanje sem uporabila spleteno ogrodje, na katerega sem nalepila koščke lubja, smrečje in nekaj mahu, storžkov, umetnih srebrnih okraskov, srebrno pobarvanih želodov in posušeno gozdno travo (sveče na fotki krasijo sedaj drugi venec, saj sem si med delom premislila in začela ustvarjati venec za vhodna vrata) ;)

PS. Špela me je “okitila” s srebrnim trakom, ki smo ga včasih imeli na smreki (letos bo imela moja smrečica drugačen “imidž” ;)

VOILA! :) Končni izdelek je naposled zažarel v svoji preprostosti, vendar v očeh narisal iskrico pričakovanja…

Adventni venček pod malce drugačnim kotom in drugačno svetlobo…še malo detajlov…

…še iz ptičje perspektive…

Tako je torej poteklo izdelovanje ;) Priznam, da je bilo najbolj naporno iskati prave materiale in dobiti prave ideje, vendar navsezadnje lahko rečem, da je to moj najlepši adventni venček doslej… Če je res lep, ocenite sami :)

PS: Začnite december v pričakovanju lepše in boljše prihodnosti in si ga popestrite z drobnimi pozornostmi do bližnjih in vseh, katerih usoda vam bo namenila trenutek skupnih doživetij :)