Ja tale blog bi mogl prebrat vsi tisti, ki okrog trosijo napačne voščilnice. Ampak če tako pogledamo, je pa vseeno lepo dobiti voščilnico, tudi če je še tako narobe napisana.

@Anej:Imaš prav, sploh zato, ker danes skoraj nihče več ne pošilja voščilnic…

Bravo Mateja! Najprej seveda za blog, ki ga neprestano obiskujem in čakam na nova objave ter bravissimo za to temo. Imaš prav, da se prazniki pišejo z malo, le če niso izpeljani iz lastnega imena. (Prešernov dan).
Problem pri vsem slovenskem pravopisu se mi zdi, da je tudi, ker pri samih pravilih prihaja do prevelikih odstopanj. Verjetno smo si tu dali duška in zakomplicirali stvar (in poenostavili čase;)
Spomnim se, da sem še v srednji šoli bila prepričana, da se božič piše z veliko začetnico. Ker nam kot srednješolcem niso dali zadostnih informacij. Niti ne vem, zakaj (no, vsaj pri nas), nismo šli brati pravopisa, saj ima le okoli 80 strani (pravila) in je branje ter razumevanje povsem enostavno.
To, da dopuščajo odstope kot je božič z veliko, če mu daješ posebni pomen, je traparija, ki naredi le to, da ljudi zmede.
Morda ima pri neznanju pisanja z veliko/malo začetnico prste vmes tudi angleščina, saj veste, kako je lepo ko vidimo napis Merry Christmas z velikimi rdečimi črkami. Verjetno si to nezavedno shranimo v spomin in potem delamo traparije ;)
ok, dosti razburjanja. Hvala ti, ker si odprla to temo, pred leti sem tudi sama pisala z velikimi tiskanimi, ko nisem vedela kaj je prav.
Pozdravcek, T.

@Tjaša: Dobrodošla na blogu :)
Glede pripisovanja različnih pomenov določenim praznikom in besedam na sploh, je res neumnost, ki le še bolj zmede pisca, poleg tega pa (kot si že sama omenila) tudi vpliv ameriškega zapisovanja velike začetnice praznikov naredi zmedo, saj se pojavlja toliko različnih možnosti zapisovanja, da si potem kar vsak pač izbere “pravo” možnost po svoji interpretaciji, kar pa ni pravilno ;) No, mogoče je pisanje o teh “traparijah”, ki se dogajajo, en korak bližje k pravilnemu zapisovanju ;) Hvala za tvoj pogled in prispevek… lp tudi tebi :D

Moja punca poučuje slovenščino na vaški šoli in pravi, da je otrokom že župnik zabičal, da se Božič in Velika noč pišeta z Veliko in nikakor drugače! :)

o tem teče zelo živahna debata tudi na slovlit mailing listi, če jo poznate

http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit

kaj linkov ne prime?

Full dobr post! Spet sem nekaj novega zvedla…oz. nikoli nisem polagala pozornosti an to, kako je prav. Verjetno sem napisala in se nisem obremenjevala, če je prav al ne ;)
Zdej si mi razjasnila pogled. Je res, da dosti ljudi tega ne ve. Tako kot pisanje fraze ”dedek mraz”…kaj je z veliko in kaj z malo? ;)

Eden možnih razlogov, je povezovanje s tujimi jeziki. Podobno se dogaja, ko nekateri pišejo mesece in dneve z veliko. Tako storijo tudi z imeni praznikov, saj se pri njih tudi to piše z veliko.

Na srečo mi slovnica nikoli ni delala preglavic in mi tole ni tuje. Ampak kot si dodala - pohvalno, da sploh napišejo voščilnico. Naju še čaka to opravilo.

@Špela: ena nepravilna raba, ki sem jo
dolgo nazaj tudi sam prakticiral. Pozornosti se NE polaga ali kakorkoli posveča, ampak si oz. nisi pozoren. Ampak to dodajam zgolj, ker je debata nanesla na slovnico ;)

@Ivan:…in potem bodo otroci popolnoma zmedeni, ker nikoli ne bodo vedeli, kaj je prav ;)…joj, joj, joj…

@špela: “dedek mraz” se napiše dedek Mraz, ker je “Mraz” njegovo ime ;) Me veseli, da je post poučen :)

@sekundek: Glede voščilnic pohitita, ker čas hitro beži :) Tudi meni slovnica nikoli ni delala preglavic, vendar se mi tu pa tam tudi zgodi, da se zmotim in naredim kakšno napako (upam, da mi jih blogerji opravičite hehe) ;)

Ja, tudi meni se vidi EMŠO. Ravno letos, ob teh praznikih, sem se kot ponavadi to delajo mame, spotaknila ob njegov “napačen” zapis božiča (ja, ja, zdaj vem kako napisati :)), on pa me je jasno in odločno podučil in pokazal (ker drugače jaz ne verjamem :)), da se VSI prazniki pišejo z malo začetnico (ja, valjda razen Prešerca in Trubarja, če ga tako imenujemo)

Ja, malo prepozna objava.Tudi jaz sem vse narobe napisala. Nekateri naslovniki verjetno ne bodo opazili napak, drugi, ki so pa bolj izobraženi si bodo pa tudi mislili kako sem zabita.Ampak namen sem pa imela najboljši.Bo pa drugo leto drugače.

Kot pravim, ne se preveč sekirati zaradi storjenih napak, saj je namen voščilnice čisto nekaj drugega, kot iskati slovnične napake. Verjamem, da bodo naslovniki, tudi tisti malo bolj pedantni, to spregledali ;)
Naslednjič bo že bolje :)

Si nas malo poučuila o teh velikih začetnicah, čeprav marsikdo res ne ve kaj je pravilno. No, jaz pa moram rečit, da sem voščilnice prav napisala. Se pa res spovnem še celo iz faksa, kako so nas učili o teh velikih začetnicah pri praznikih,tako da sem si res o tam zapovnala, smo imeli strogega predavatelja.Poučno, da si nas opovnala na zanke pravopisja pri pisanju voščilnic.Lep dan še naprej!!

Lepo, da si tole napisala ;) Menim, da je pisanje z veliko tudi rezultat angleškega (ameriškega) vpliva, kjer se počasi približujejo Nemcem, ki pišejo vse samostalnike z veliko. Sploh v naslovih filmov in glasbenih del je tako. Meni je problem zanimiv tudi iz dizajnerskega vidika, ker uvedba številnih velikih začetnic pomeni probleme za tipografije, ker potem tekst bistveno drugače izgleda od daleč in je treba fonte prilagodit.

Nočem biti preveč pameten, ampak…SSKJ ni “slovenski slovar knjižnega jezika”, ampak “slovar slovenskega knjižnega jezika”.

Oziroma povedano drugače…vsi smo ljudje in povsem normalno je, da se motimo. ;)

@SoulMan: Ups…hvala za opozorilo ;) Bom popravila…ni mi pa jasno, da sama nisem tega opazila…mah, se zgodi :)

Včeraj sem prejela prvo praznično voščilo od ene slovenske zavarovalnice, na kateri piše:”Vesel Božič in srečno Novo leto 2008.” :D Verjetno je bilo mišljeno zelo čustveno?!? ;) ;D hihi..,

@Tanja: :D - še dobro, da obstaja dodatna razlaga ,da se lahko potem nekateri izgovarjajo nanjo, a ne? ;)

“Če jaz prav razumem ta svet in njegove zgodbe, je Božič ime in pomeni
malega Boga, ki se piše z veliko, kadar gre za konkretnega krščanskega
boga, pa če v njega verjamemo ali ne. Božič je skratka sinonim za Jezusa in ni nobenega razloga, da se v primeru, ko gre za praznik, piše z malo,
saj se mora potem z malo pisat tudi Marijino vnebovzetje. Da se prazniki
pri nas pišejo z malo, je pa zame znak omejenega pogleda na svet, ki
poveličuje prostor in podcenjuje čas. Prazniki so točke v času in če se
Trg republike piše z veliko, bi se najbrž spodobilo, da bi se tudi Dan
neodvisnosti. Sam za svoje potrebe tako tudi počnem in upam, da bom nekoč dočakal slovničarja, ki bo razumel, da je jezik tisto, kar se
govori in piše, ne pa tisto, kar se predpisuje.” (Andrej Rozman Roza)

Ker se skoraj povsem strinjam s tem mnenjem, ga tudi pripenjam:)

pa pa
A daughter of Eve

“Z veliko začetnico se torej prazniki pišejo takrat, kadar izhajajo iz izpeljave osebnega imena npr. Marijino vnebovzetje, in kadar želimo poudariti močno čustvenost, ki pa ni vsakdanjega pomena, zato se uporablja v zelo redkih primerih.”

Božič je ime boga, torej bi se moral tudi Božič pisati z veliko začetnico, tako kot sv. Miklavž in Marijino vnebovzetje.

Za “novo leto” se strinjam, da se piše z malo, ker nekomu ne želiš sreče samo 1. januarja (Novo leto). Za Božič pa se ne strinjam. Čustvena navezanost je lahko en vzrok, ja … In kaj je tu slabega? Saj ni dan kot vsi drugi v letu.

Moja razlaga:
- Božič: vedno z veliko, ker je izpeljan iz imena. Če ga pa res ne cenite, ga ne voščit;) ;
- Novo leto: z malo, če seveda želimo, da bo nekdo srečen celo leto; Novo leto se namreč striktno navezuje na 1. januar;
- Velika noč: z veliko, ko mislimo na praznik in z malo, ko mislimo na eno noč, ki je “kao” velika, pomembna - whatever;
- Prvi maj: z veliko, ko mislimo na praznik in z malo, ko mislimo na koledarski dan - datum (”danes smo prvega maja.”)

Samo par primerov … Glede normativnosti SSKJ in SP (za tega nam je jasno, da je zastaral že ob izidu 2001) - ni vse v normi. Ok, norma mora biti, jasno, ampak iz česa že norma izhaja? Iz rabe jezika. Poglejte v slovenske korpuse. Poglejte na slovlit (M. Hladnik in A. Rozman Roza lepo razložita o pisanju praznikov z veliko začetnico).

Slovenski normativni priročniki še zdaleč niso tisto, kar bi morali biti, ker prvič: vse sloni na tradiciji, drugič: slovenski jezik hoče normirati en sam človek in tretjič: veliko je dvoumnosti. Po treh letih slovenistike na FF res ne vem, kolikorat sem ga odprla in sploh ne vem, če je kdo od profesorjev poudaril njegovo “vrednost” in “normativnost”. Enkrat sem za eno seminarsko nalogo iskala en in isti izraz v petih priročnikih in je bil v vsakem drugače zapisan.

Kako naj bomo torej mi vsi enotni, če je pa že en človek sam sebi protisloven?

Glede jezikovnih zagat se splača predvsem Slovenski pravopis pogledati. Tam je glede praznikov lepo napisano, da se razen Marijino vnebovzetje in Prešernov dan vsi pišejo z malo. In dokler ni novega pravopisa, naj bi se držali pravil tega, ki je. Sicer pa ne vem, zakaj naj bi se božič z veliko pisal, saj je vrsta in ne ime praznika.
Kar se pa zapisa DEDEK MRAZ tiče, pa pravopis dopušča obe možnosti - torej dedek Mraz in Dedek Mraz (saj ga lahko razumemo kot bajeslovno bitje).
Kljub vsemu pa se mi zdi, da si ne moremo kar sami razlagati, kaj z nekim praznikom “kao mislimo”. Po tej logiki bi lahko tudi osebna imena ljudi, ki jih ne maramo, pisali z malo.

Pri Božiču ne gre za to, ali imamo ta praznik radi ali ne, ampak za to, da je to ime boga, kot je že nekdo pred menoj omenil. In to nima nič z imeni ljudi, ki jih ne maramo. Ne se zanašat na SP, ker je bil že od izidu zastarel - to ti lahko potrdijo vsi jezikoslovci (no ja …). Poglejte na korpuse, kjer upoštevajo jezik v rabi, ne zanašajte se samo na normativne priročnike - s tem imamo, če še ne veste, v Sloveniji še vedno velike probleme; z normranjem jezika, namreč. Jezik je živ in se iz dneva v dan spreminja, prav tako se spreminjajo norme. Lp pa brez zamere :)