Lepa si…
Kot cvet ovit v jutranjo roso,
sije svežina iz tvojih lic.
Lasje se igrajo in plešejo v ritmu nežnih sapic,
ustnice so polne miline in čutnosti.
Lepa si…
Oči so kot tolmuni čistega izvira.
Ko se zazrem vanje, vidim v globino tvoje biti,
čutim vsak del tvojega telesa,
sva eno - popolnoma prepletena. Enotna.
Lepa si…
Tvoja podoba je okras narave.
Neskončna energija cveti v vsakem tvojem gibu,
tvoj glas je melodija, ki jo tako radostno posluša moje srce.
Besede so kot spomeniki večnosti - nikoli jih ne pozabim.
Lepa si…
…ljubim te, ker si takšna…
…takšna, kot si…
Misli, zlite v podobo pesmi, so nastale ob razmišljanju o ljubezni. O čustvih, ki jo fant čuti do svojega dekleta - lahko si jo pretvorimo tudi v moški spol (po želji ;)). Govori o popolni, sanjski ljubezni, ki jo ponavadi “srečujemo” v filmih, pravljicah, zgodbicah, a na žalost vedno manj v realnosti. Razlogi? Sledijo…
Ideja in bistvo ljubezenskega odnosa se izgublja v tornadu “modernih” vrednot, ki so vse prej kot kazalec vzajemnosti in iskrenosti. Sprašujem se, kaj je človek? Kdo smo ljudje? Človek je živo bitje, ki lahko preživi le v simbiozi z drugimi ljudmi, saj je predvsem družbeno bitje. Ljubezen in naklonjenost sta dve pomembni čustvi, brez katerih ni simbioze, izjema so le odnosi nasprotne vrste, torej takšni hladni in izkoriščevalski, katerih navidezno sožitje se zelo hitro deformira in vez se pretrga - človek ostane sam. Če bi ljudi povezovali le slednji dve čustvi, bi človeštvu sledil propad. Torej človek obstaja kot individuum, vendar brez povezovanja z drugimi ljudmi je samotar brez prihodnosti.
Nihče pa ne želi ostati sam…Ali pač?
Ne razumem koncepta ljubezni, ki ga “seje” velik odstotek družbe, saj je poleg povezovanja pomemben tudi njegov način in namen. Vse lepo in prav, vendar vseeno ne razumem razmišljanja “svingerskih parov”, še manj pa mnenje dr. Ziherla, ko pravi, da svingerstvo ne povzroča nobena psihološka motnja ali kakršen koli odklon. Mogoče sem preveč konzervativna in tradicionalna, kar se tega tiče, vendar ne razumem, kako je “normalno” biti z več partnerji, hkrati pa “ljubiti” svojo stalno partnerko/partnerja. Potem naj mi nekdo razloži pomen besed kot sta: “ljubiti nekoga” in “zvestoba”. Ob takšni interpretaciji se podre celotno razmišljanje in pomen partnerske zveze. Če je svingerstvo normalno, a potem “tradicionalno” partnerstvo in družina nista?! Verjetno sta, ampak med njima in svingerskim odnosom je velik prepad različnosti, ki ne more vsebovati enačaja. Če ne zadostuje en partner, a jih potem zadostuje več? Ali nikoli ni dovolj? Je seks samo še seks? Zakaj bi si nekdo želel odnos brez čustev? Ja, ljudje pridejo v skušnjavo in morda celo prevarajo svojega partnerja, vendar potem se veza slej ali prej konča in gredo vsak svojo pot. No, nekaj je tudi takšnih, ki to počnejo celo življenje parnerju/partnerki za hrbtom…no, o tem mogoče drugič ;)
Pri svingerstvu je drugače. V bistvu vedno znova “varajo” svojega partnerja, s to razliko, da se “dogovorijo”, da to nič ne spremeni. Čustva so zelo kompleksen del človeka in poenostavljanje ne spremeni ničesar - gre le za “navidezno pogodbo” med partnerjema, ki sta se dobesedno naveličala drug drugega, zato iščeta zadovoljstvo z drugimi…iz mojega vidika je to le sprenevedanje in zatiskanje oči pred resnico. Vendar tudi prav, vsak ima svojo svobodo in vsak odloča po svojih načelih, čeprav se s tem verjetno še dolgo ali nikoli ne bom strinjala (vsaj z interpretacijo, ki jo podajajo svingerji sami).
Ljubezenski odnos med dvema osebama je trdnjava, na kateri sloni celotno človeštvo. Celotna kultura je produkt tega odnosa. Če pretiravam in celotno situacijo pomaknem po časovnem traku kakšnih 50 let naprej, z zadržkom razmišljam o možnih razpletih in podobi takratne družbe, jo vidim le kot skupek posameznikov, ki brez čustev občujejo drug z drugim in otroci so le nujno zlo za nadaljevanje rodu in spolne telovadbe. Ker samo razvijam svoje misli in občutke, seveda ne morem izpustiti še druge možnosti, ki navaja nasprotno stališče v prid svingerjem, torej, da družba postane ena velika družina, kjer si vsak deli svojega partnerja in vse je od vseh.
Ne vem…se vam kaj sanja? ;)
meni je všeč takšno razmerje, kot ga imam, torej sem neke sorte tradicionalist? :) svingerjev ne razumem popolnoma oz. sklepam, da njihova razmerja ne temeljijo na pristnih čustvih… večina jih namreč svinga nekje v obdobju krize srednjih let ali takrat, ko se naveličajo svojega partnerja itd… torej gre za neko dogovorjeno medsebojno varanje… ali pa mogoče le za obliko spolnega izražanja, podobno kot kak fetišizem; svingerstvo je namreč zelo povezano z voajerstvom, vsaj v raznih klubih…
ne vem no; mogoče bom več o tem vedel, ko bom nekje 50 ;) :P
Svingerji imajo pač svoj način razmišljanja, ne vem, mogoče se s temi izjavami le tolažijo. Tudi jaz sem pristašica “tradicionalne” ljubezni, z enim partnerjem. Ko omenim poroko, me skoraj vsak vpraša, zakaj se bom poročila, ker se bom itak ločila. Ne vem, zakaj in kdaj je folk postal tako pesimističen. Ljudje sploh ne verjamejo več v ljubezen. Res ne razumem, kako lahko kao ljubiš partnerja in sexaš z drugim. Aha, dogovoriš se. Super, potem pa res ni problem. Saj v letu 2008 se potem sam vprašaš, kdo je čuden, ti ali oni. Da jim je vse kul? Ne verjamem. Ali so apatični ali pa imajo prekleto visoko čustveno inteligenco!
Razmerje,ki nekaj velja in je trdno mora biti samo med dvema, ki se imata resnično rada in verjameta v medsebojno ljubezen.Torej med moškim in žensko,ki si zaupata in se med seboj izpopolnjujeta.Samo tako lahko veza raste, se nadgrajuje in na koncu uspe. Seveda, je tudi treba pogledat v prihodnost veze. Večina si v prihodnje želi s partnerjem , želi ustavriti družino. Se mi zdi, da je tvoja sreča še popolnejša z nekom, ki ga imaš rad, če ustariš nekaj skupnega in imaš družino. Meni je všeč, takšna veza, ki jo imam.
Svingerstvo se mi pa zdi svojevrstna zveza, nekaterim pač tako ustreza.Jaz osebno jih ne razumen.V današnjem svetu je veliko tega, pač vse več je tudi drugih vez, ne samo zveza med moškim in žensko.Za svingerstvo, po mojem presodku ni prihodnosti.Res, pa je da ne vemo kam nas bo družba popeljala če 50 let??Otroci,so lahko žrtve svingerjev.Moram, pohvalit celotno besedilo, si resnično napisala in se popolnoma strinjam s tabo!Lepo se imej!
@matias: ha-ha-ha…zadnjega stavka nisem prebrala…kmmm… :D
@BimmerGirl:Točno to, kar si povedala o porokah in ločitvah mi gre tako zelo na živce, ker si ljudem dobesedno čuden, če rečeš, da se boš enkrat poročil, ali pa da si zaljubljen v “ta pravo” osebo…vsi so skeptični, nihče nikomur več ne verjame (razen redkih izjem)…najbolj žalostno pa je to, da nekateri dejansko živijo s sloganom o “tako ali tako že propadli vezi”, ki so jo šele začeli! Npr. pravijo:”Nikoli se ne ve, kaj bo čas prinesel.” ali pa ” Ne bova se poročila, ker je ločitev predraga” itd. Žalostno, res…Mogoče je današnja družba že preveč “odprtih” misli, ki zavajajo in škodijo v pretiranem sprejemanju novitet. Kdo ve…
@Mateja: O tem bi lahko razpravljali v nedogled. Me pa veseli, da je še vsaj kdo oz. da so še taki pari, ki v to verjamejo. V ljubezen namreč, ne v ločitev. Lp :)
Kar se tiče ljudi in pesimističnega razmišljanja o vezah, sem na začetku od marsikoga slišala tole: “Zdaj, ko sta šele eno leto skupaj, se imata še fajn, se spoznavata … čez kakšno leto se bosta pa že naveličala drug drugega in bla bla bla…”
No, zdaj sva skupaj že več kot 4 leta in moram rečit, da se imava iz leta v leto bolšje in še nikjer ni opaziti znakov naveličanosti.
Kar se tiče pa svingerstva, pa tudi jaz trenutno ne razumem najbolje. Seveda ne obsojam tistih, ki to počno. Očitno jim paše in kot pravijo tudi pozitivno vpliva na njihove medsebojne odnose - kakorkoli že. Kaj pa vem, mogoče se pa človek po 20 letih res naveliča rutine ali enostavno ni več idej oziroma domišljije. To bodo morali povedati tisti bolj “izkušeni”. :)
hm… sex versus ljubezen?
@Lucija: Še ena srečno zaljubljena…way to go :)
@stardust:Ne bi rekla ravno seks versus ljubezen, ampak ostajata dve različici: samo seks, seks iz ljubezni (skrajna je pa ljubezen brez seksa, čeprav tale ni ravno najbolj logična…no mogoče na začetku zveze ;)) Nekateri imajo spolne odnose z drugo osebo res samo zaradi spolnega užitka in zato ni nujno, da osebo ljubijo…vendar se mi zdi to še nekako sprejemljivo, če se določene osebe tako odločijo, da potem nihče ne trpi zaradi tega. Se pa ne strinjam, da partnerja postavita svojo vezo na točko, kjer ni več čustev, je samo seks z drugimi partnerji. Kje je tu smisel? Slej ali prej se verjetno kaj zalomi in postane nekdo ljubosumen ali pa se navsezadnje zaljubi v svingerskega partnerja, saj smo ljudje, hočemo ali nočemo, čutna bitja in popolni izklop čustvene plati je nemogoč! Tudi svingerji čutijo “nekaj”, čeprav tiso “nekaj” ne moremo enačiti z ljubeznijo.
Ah…komplicirano tole ;) Imaš mogoče kakšno repliko, dopolnilo, idejo? :)
Ekola bolj izkušena se javlja. 24 let v partnerstvu z istim moškim. Deluje! Nobene želje po svingerstvu. Moram pa priznati, da je čustvo ljubezni do partnerja iz prvega mesta izpodrinil čut odgovornosti do družine … pa ne popolnoma le mesti sta si zamenjala. Svingerstvo je za moj okus le šport in nič drugega, ni čustev vpletenih. Vendar šport z močno negativno konotacijo, saj z izborom “soigralcev” prizadane čustva. Četudi se partnerja zmenita in naj bi takšna razmerja bila trend prihodnosti, se tega precej bojim. Zdi se mi, da je družina tista celica, ki ima moč ubraniti se pred marsikakšnimi pritski moderne družbe, ki jih danes morda še niti ne razumemo. Družina bo zagotovo spet postala vse močnejša vrednota.
Sicer pa poznam kolege, ki so se poročali ne ravno s konkretno mislijo na ločitev, vendar pa ni nič bolje, če vse kupuješ “na pol”, ker je kasneje lažje deliti. Je to kaj drugače, kot razmišljati o ločitvi?
@Saška: Mogoče imaš prav glede družine kot (ponovno) največje vrednote v prihodnosti, saj bi lahko ob “ohlajanju” odnosov med ljudmi postala toplo in varno zavetje vsakega posameznika.
Takšnih, ki kupujejo vse “na pol” je pa res veliko - dobesedno pri vsaki stvari tehtno premislijo, kdo bo kaj kupil in kako si bosta vse razdelila, če pride do ločitve…takšna veza je zame že vnaprej usojena na propad in so vsa preračunavanja povsem odveč. Se popolnoma strinjam s tabo ;) Je pa zelo vzpodbudno in lepo slišati, da tudi je po 24-ih letih zakona lahko lepo :)
Ob tej priložnosti želim še veliko lepih trenutkov in nepozabnih doživetij v krogu družine (in drugod) tudi v letu 2008 ;)
Glede ločitev, ki jih omenjate… Ločiti se, pomeni da imaš nekoga rad :) Tako da, ločitev sploh ni tako slaba :P ;)
@BlažS: Seveda, če dva skupaj nista srečna, se je bolje ločiti in zaživeti “na novo”… res je, da vsaka ločitev še ni slaba, saj se nekomu lahko življenje zelo polepša ali izboljša. Problem je samo v tem, da ob kopici vseh možnosti, ki jih imamo danes na voljo, se ljudje prehitro vdajo v usodo in postanejo naveličani. Na eni strani pomen poroke in zakonske zveze slabi, na drugi strani pa postaja vedno bolj cenjeno in zaželeno…
Res pa je, da ima vsaka stvar dve plati - pozitivno in negativno, zato je bolje, če si za svoj moto vsakdana izberemo prvo ;)
LP
OMG, Mateja, tole si poglej:
http://24ur.com/naslovnica/ekskluziv/erotika/20080108_3114452_60086858.php#video_60086858
Nekaj izjav:
1. “Po nekaj letih se partnerja pač naveličaš.”
2. “Ne gre za čustva, ampak samo za boljši sex.”
3. “Ni več ljubosumnosti, zakon pa je zaradi tega trdnejši.”
Hmmm, a se ni od vedno ljubosumnosti enačilo z ljubeznijo? Oziroma, da če imaš nekoga rad, si vsaj malo ljubosumen? Ne posesiven, ampak ljubosumen … A si sexa res ne moreš popestriti na drugi način? Kako se lahko partnerja tako naveličaš, da najbolj osebno stvar na svetu deliš z drugimi osebki? In brez čustev? Kako?
@Bimmer Girl: Ja, OMG sem rekla tudi jaz, ko sem to videla in slišala :) in verjela ali ne, je to bil eden izmed razlogov za objavo ;)
Ne vem kdaj se je začelo vse skupaj tako razvijati, vendar se bojim, da bo njihovo (svingersko) razmišljanje “spralo” možgane vedno več ljudem in bo njihova interpretacija “odprte” zveze samo opravičilo in izgovor posameznikom, ki niso sposobni ljubiti in biti zvesti.
Zame je takšen zakon samo privid in iluzija neizpolnjenih želja in kletka s problemi, ki se opravičujejo in “rešujejo” v irealnem pojmovanju partnerskega odnosa.
Po mojem mnenju si partnerja, ki se iskreno ljubita in privlačita, ki znata “negovati”! zvezo tudi po daljšem obdobju, in katerih odnos temelji na “zdravih” temeljih, sposobna popestriti ljubezensko življenje, ne glede na leta in časovno dolžino partnerske zveze.
Ne vem, kako jim to uspeva, res ne…
Seks brez čustev? To potem ni seks, ampak telovadba, kjer čutiš samo bolečine v nogah in rokah. Me zanima kaj jim pomeni potem orgazem? A nič ne čutijo? A ni to tudi neke vrste čustvo? :)
Saj, tudi ljubosumje je čustvo - in brez tega očitno gre, tako kot brez čustev pri sexu. Saj sem rekla, da so ali apatični ali pa imajo prekomerno visoko čustveno inteligenco … Vse skupaj kot opravičilo ja - zakaj bi se trudil, če je pa tako lažje? Kao … Lp :)
hm, imam repliko. samo pocakaj, da zalaufam sinapticne povezave… :)