Kres bo simboličen, knjig seveda ne bom sežgala, čas inkvizicije je že mimo ;) Malo heca ;) Ja, po diplomi se začne resnično razumevanje že nekoč naučenega…to je podobno kot z opravljanjem vozniškega izpita…ko narediš izpit, misliš, da znaš vozit, pa šele potem ugotoviš, da si se šele dejansko začel zavedati same vožnje in prometa okrog sebe ;)

Lp

Osebno sem zelo razočarana nad spoznanji med časom študija, kar se tiče “pedagoškosti”. In če obstaja samo ena oseba v Sloveniji z doktorsko titulo, ki napiše knjigo oz. učbenik v znanstvenem stilu, vendar s humornimi vložki za popestritev, potem ni opravičila za ostale doktorje znanosti, da “nimajo časa” ali možnosti za takšen način “komuniciranja” s študenti. Namreč v tej knjigi dobesedno navaja “napake” učiteljev, ki niso pedagogi, ampak samo posredniki predpisane in obvezne celote znanja.

Trenutno se res učim za diplomo, vendar se že veselim trenutka, ko bom lahko svoje znanje in sposobnosti dejansko uporabila ;) Kljub temu, da bom obremenjena z marsikatero obveznostjo, ki jo prinese življenje, se bom trudila za prijetnejše in učencem prijaznejše šolske ure in končno dokazala, da je monotonost le slab izgovor: kako težko se je nasmejati, pohvaliti, narediti uro zanimivo s kakšno zgodbo, kako težko je biti “človek”?! V tem norem svetu, zgleda, da prekleto težko…

Lep pozdravček ;)
Grem za knjige :))

Zato, ker kar precej profesorjev ni delalo doktorata zato, da bi lahko svoje znanje prenašali na študente. Sicer je odvisno od posamezne fakultete oz. smeri študija, a poučevanje je mnogokrat le tisto nujno zlo, ki ga profesorji morajo opraviti. Večinoma pa “raziskujejo” in pišejo članke za razne revije, s čimer nabirajo točke za določene nazive. Sodelujejo še pri raznih projektih in nemalokrat tekmujejo med sabo. In bolj “znanstvena” kot je literatura, ki jo objavijo, več točk in ugleda jim prinese… Potem si verjetno lahko predstavljaš, da je tistih, ki bi bili še z vsem srcem pri poučevanju, zelo malo. Da ne bom delala krivice – seveda je tudi takšnih profesorjev kar precej, sploh v družboslovju in humanistiki, kjer je težko odkrivati toplo vodo.

In še lastna izkušnja: Od študija sociologije kulture sem odnesla predvsem malo drugačen način razmišljanja in drugačen pogled na svet. Teorije so že zdavnaj zbledele. Zbledela pa bi tudi večina pravil, ki sem se jih učila npr. pri angleški stavčni sintaksi, če se z njo ne bi ukvarjala tudi drugače. (Tako kot je zbledelo znanje o angleški, ameriški, avstralski in kanadski književnosti.) Skratka, pri nas je velikokrat (ne pa vedno) tako, da se učiš za diplomo, po diplomi pa se začne ponavljanje, utrjevanje in nadgrajevanje znanja, ki ga potrebuješ za uspešno opravljanje dela.

Pa veselo učenje! ;)

Glede tvoje diplome – go for it! ;) Ker ti si jo dejansko zaslužiš…
Če ni bilo smeha med študijem, ti obljubim da bo takoj po opravljeni diplomi veeeeliko smeeeha :D Bomo naredili en velik kres :)))) hehe