Veš, ko prideš v leta, ko je vse lepo v glavnem mimo, pa ti je žal, da si se za nekatere stvari toliko sekiral, toliko trudil, da bi bilo ja vse najbolje.Marskikdaj se ne splača. Delaj stvari, ki ti nudijo osebno zadovoljstvo tudi pri delu.

Uf danes pa si pregovorno usmerjena ;)

Se strinjam - sama se zadnje čase poskušam držati teh modrosti, da se mi nikamor ne mudi in da ne vidim v glavi samo ciljev, ampak mi je pomembnejša pot. Lep pozdravček pa ne preveč hiteti ;)

@Draga: Čeprav sem še mlada, se včasih ozrem par let nazaj in si mislim, zakaj sem se takrat tako obremenjevala npr. z nekim izpitom, ki je šel mimo kot tudi milijon drugih stvari. Velikokrat sem si očitala, da sem “izgubila” dve leti, ker sem se preusmerila na drug faks, ampak prav zato zdaj študiram tisto, kar me veseli :) In vedno bolj se zavedam, da je treba uživati tukaj, danes in zdaj ;)

@Bimmer Girl: Mah, ja, nekako ni šlo brez pregovorov in globljih misli, ker sem želela poudariti prav to pomembnost klišejskih pregovorov in besed, ki jih slišimo v vsakdanjem pogovoru med ljudmi, hkrati pa se premalokrat res zavedamo njihovega pomena in sporočila ;)

Imaš prav, vedno je več poti, ki vodijo do cilja, zato si moramo izbrati tisto, ki nam najbolj ustreza. Jaz sem si jo, čeprav se marsikdo ne strinja z njo ;) Malo egoizma je tudi potrebnega za srečo, mar ne? :)

@Mateja: Hehe, egoizem v pravi meri je zdrav :) Eh to glede “izgube 2 let” sem tudi jaz poslušala, ker sem se po dveh letih prepisala na študij, kjer mi je zdaj the best. In sem kao izgubila 2 leti. V tistem času sem komaj ugotovila, kaj si želim in sem zaradi tistega obdobja zdaj tu, kjer sem. Jaz sem o tem obdobju razmišljala kot o obdobju “iskanja same sebe” in sem iskala samo stvari, ki sem jih s tem pridobila, ne izgubila.

Meni osebno je najboljši pregovor: Karkoli se zgodi, se zgodi z razlogom. In tako je vsak dogodek po vsaj eni strani pozitiven.

Tema,ki se saj meni osebno, odvrti trikrat dnevno skozi obličje mojega zgornjega premoženja:).Čas ni moj gospodar,sem si rekel v drugem letniku srednje šole ter zabrisal uro skozi okno ven na trato.Lepa gesta,seveda za srednješolca, ki bi rad bil predvsem svoboden,a žal kasneje ugotoviš, da tako v tem krutem tempu našega širnega sveta pač ne bo šlo.Ugotoviš prav tako,da svobodo govora ni dobro dobesedno jemati, da misel ni vedno dobrodošla ter da smeh ni vedno zdrav!Kako to vem?Vem zaradi izkušenj!Od kod mi izkušnje?Jaz mislim, da od vseh mogočih narobnih ter pravilnih korakov,ki sem jih ubral tekom življenja oziroma odraščanja:)Pač del procesa, mimo katerega nihče ne more, čeprav si to neskončno želi.
Pravijo, da se ne oziraj nazaj,da glej le naprej.Jaz pa pravim, da stopi korak nazaj, saj boš le tako lahko naredil dva naprej:))Malo sem zabluzil,kokerkoli,Mateja dve leti izgube faksa,na račun tega, da sedaj študiraš kar te veseli ni omembe vrednih.Jaz bi temu rekel napredek, ne izguba časa!Sploh si lepo napisala misel o drugačnem svetu,saj imamo le tega na katerem stojimo ter živimo.Problem vidim le v življenskih kalupih,katerih se nekateri noro oklepajo kot klopi kože.Bodi kar si,živi po svoje ter pusti ostalim dihati,oziroma spoštuj svojo eksistenco, saj je to vse, kar si imel,kar imaš ter vse, kar ti bo ostalo.
Mateja uživaj v svoji poti, pusti cilju naj pride sam od sebe.
Malo sem dolgovezil,pa saj zato imate bloge,hihi, lp

@Gašper: Tudi tvoja interpretacija časa se tu in tam odvija v mojem življenju, saj se mi zgodi, da moram stopiti res en korak nazaj, da se iz dogodkov tudi kaj naučim ;) Potem ne sledita le dva koraka naprej, ampak velik skok :)
Glede faksa sem si očitala veliko bolj kako leto nazaj, čeprav me še danes “prime”, ko pomislim, da bi že lahko diplomirala, ampak največji vpliv glede obremenjevanja imajo tukaj drugi, se razume kdo, a ne? ;) Ampak to so samo takšni kratki trenutki v mojih mislih, večinoma sem zelo zadovoljna, ker sem se toliko naučila v teh letih, da je to samo plus :) Ko bo pa diploma, bom pa dosegla le enega izmed življenjskih ciljev, potem pa spet k novim izzivom nasproti :D

Gašper, hvala za lepe želje ;) Se bom trudila po svojih najboljših močeh, poleg tega pa uživala v vsakodnevnih radostih :) In seveda enako želim tudi tebi ;)

P.S. Sem vesela obsežnih komentarjev in komentatorjev, ki se razpišejo (razen žalitev, seveda) :)))

Lep dan in carpe diem ;)

Mateja te čisto razumem, saj naši starši izhajajo iz malce drugih časov,časov v katerem so stereotipi ter tabuji prevladovali ter s tem omogočali dosti bolj kontroliran ter siguren način življenja, a vendar smo danes časovno le rahel korak naprej, obenem pa je družba naredila ogromen korak naprej v iskanju razvoja lastne “materijalne” ter “osebnostne” eksistence.Na kratko povedano, naši starši oziroma starejše generacije, včasih enostavno ne razumejo našega iskanja lastne identitete.Nočem seveda tega nikakor posploševat, saj so se seveda tudi v preteklosti ljudje ukvarjali z raziskovanjem lastne ter tuje eksistence, vendar vsekakor takrat ni bilo po le tem tolikšne potrebe.
Očitno imam dan eksistenčnega poglablanja:))Lahko ti samo rečem še, uživaj ter ustvarjaj še naprej zanimiv blog,
kot do sedaj seveda;),če pa kdo malo pokritizira pa tudi vzemi v dobro, saj pes ki laja ponavadi ne grize.
Pozdravi mi Matjaža
Čao

Zanimiv post :)

Moje mnenje je tako, da včasih čisto preveč živimo za eno prihodnost, da bi pa uživali v sedanjosti, pa enostavno pozabimo. Tako smo obremenjeni s tem, kar smo že naredili oz. kaj bomo še naredili, da bomo dosegli en cilj…da pozabimo, da smo tukaj in zdaj.

In dnevi grejo mimo…

Tako da se kar strinjam s tvojo zadnjo mislijo. Večrat bi se morali spomnit tega in uživat v tistih vsakdanjih malenkostih, ki nam popestrijo dan in s tem bogatijo življenje.

Včeraj sem si kupila eno knjigico z mislimi…pa naj dodam še eno misel iz nje:
”Z mislimi, ki jih mislite v tem trenutku,
oblikujete svojo prihodnost.
Te misli bomo oblikovale vaše izkušnje jutrijšnjega dne,
naslednjega tedna in
naslednjega leta.”
Louise L. Hay

Mateja tebi pa…uživaj vsak dan, imej pozitivne misli…ostalo bo pa samo prišlo :)

@Špela: Hvala za lepe želje, in seveda enako želim tudi tebi :)