Iz dneva v dan se dokazuje zgornja postavka, saj se med nakupovanjem osnovnih stvari za kuhinjo in ostale prostore najinega “mini” stanovanja, izkažejo “maxi” cene. V kuhinji seveda ne gre brez ustrezne in primerne armature, katere cene se vrtijo okrog 100 in več sto evrov za, po domače rečeno, kuhinjsko pipo. Saj ne rečem, da se ne dobi katera v cenovnem rangu okrog 50 ali celo 20 evrov, ampak ali ne ustreza najinemu pomivalnemu koritu ali pa ne vsebuje osnovnih elementov kvalitete - brez katere seveda ni mogoča dostojna uporaba. Sicer pa se je nekvalitetno vedno izkazalo za še večji strošek, ker je bolj pokvarljivo in manj trpežno. Po dolgem iskanju sva pa le našla eno, ki nama je všeč, poleg tega ima zelo modni dizajn in kvalitetna je poleg vsega. Sicer ni najcenejša, ampak samo da bo volk sit in koza cela :) 

 

Najbolj so me presenetile cene majhnih in nujnih zadev in šele zdaj imam malo bolj zrcalno predstavo o cenovnih postavkah posameznih stvari. Kakor koli že, pomembno je to, da se počasi, a vztrajno, približujeva k cilju, in upam, da bo kuhinja kmalu gotova, ker se že zelo veselim eksperimentiranja v lastni kuhinji in potem se ne kdaj začuditi, če bom tu in tam objavila kaj o kuhanju in hrani ;) Po drugi strani je pa opremljanje pravi izziv in dogodivščina, ki ustvarja nek povsem nov občutek in veselje. Na koncu je pa najslajša še pika na i, torej dodatki, ki popestrijo in poživijo ter dodajo pečat k vsebini prostorov. To so razne dekoracije, na primer blazine, zavese, slike, vaze, okrasne svečke, tu in tam kakšna skulptura, čeprav ne maram tipičnih “prahonabiralcev” itd. 

 

Pri opremljanju stanovanja se mi zdi zelo pomembna presoja o kvaliteti in ceni oziroma njuno razmerje, saj lahko tako prihranimo kakšen evro ali pa nepotrebne komplikacije in zaplete ter celo nedelovanje zaradi slabe kakovosti. Tudi trenutni modni trendi zame niso primarni, ker so notranji prostori odsev naše duše in predvsem naših osebnostnih lastnosti. Barve sten, pohištvo in razporeditev je slika nas samih, zato se moramo doma vedno počutiti sproščene. Prijetno in pozitivno vzdušje je zmagovalna kombinacija za ustvarjanje idiličnega bivanja, ki samo potrjuje naše notranje zadovoljstvo. Sreča pa je v življenju naš adut - in zato je včasih potrebno dobro premisliti, ko nakupujemo stvari, da se naša sreča ne ravna po naslednjem pravilu:

” MAXI PROBLEMI vs. mini sreča” 

 

 

P.S. Če ima mogoče kdo kakšno zanimivo izkušnjo pa le z besedami na plan…vsakega komentarja, ideje, nasveta itd. bom zelo vesela. :) Uživajte ;) 

Prvomajski prazniki so letos minili v povsem drugačnem vzdušju kot prejšnja leta. Pot naju je popeljala naravnost na najbolj zelen in najsevernejši otok Grčije - na Krf. Zame je bilo to popolnoma novo doživetje. Potovanje z ladjo je bil le prijeten uvod v pestro in energično mentaliteto Grkov, ki so me na trenutke strašili, spet drugič navduševali s svojo odločno, ostro in na prvi pogled neizprosno karizmo. Ker še nikoli nisem bila v Grčiji, me je prvi stik z grškim načinom življenja, njihovo pokrajino, infrastrukturo in načinom komuniciranja in vsakdanjega življenja tako zelo presenetil, da sem samo zbirala občutke in navsezadnje spoznala, da nekateri pregovori res niso iz trte zviti. Lahko potrdim slednjega: Povsod je lepo, a doma je najlepše. :) Da ne bi narobe razumeli - potovanje je bilo enkratno doživetje še nedoživetega (no, vsaj zame) :). Za boljšo predstavo tudi nekaj fotografij…

 

…vkrcavanje na ladjo (Minoan lines)…

… vrata najine kabine…

Sprednji del ladje, kjer sta dva bazenčka in mini jaccuzi…

Bar na ladji…very nice :)  

 

Matjaž uživa v toplem zraku, ki piha iz rešetk… :D

...kar po dolgem shootingu na ladji (razni detajli) niti ni tako čudno, da si je vzel nekaj minut počitka ;) Aja, tudi jaz sem ga malo namučila hehe…

…unikatne akrobacije… :)

 

Veter je bil na vrhu ladje kar močan - lasje so plapolali v vse možne smeri ;)

 

Žejo sva si potešila z ustekleničeno vodo. Tu in tam pa sva si privoščila tudi kakšnega “Gordona” (Gordon’s Space). 

 

 Prva stvar, ki je dobila največ moje pozornosti, so seveda navade domačinov in njihov način življenja. Le kako ne bi bilo to najbolj zanimivo, če sem po duši in srcu sociologinja. :)  Glede na to, kakšno infrastrukturo imajo in navade, mi ni bilo povsem jasno, kako so sploh prilezli skozi rešeto pogojev, ki jih postavljajo in zahtevajo članice Evropske Unije. O kakšni prometno-cestni kulturi verjetno nihče ne govori veliko, saj se vsi vozijo po svojih osebnih načelih. Obstajajo nepisana pravila vožnje in največkrat ima prednost večji, močnejši ali hitrejši. Priznam, da me je bilo na trenutke kar precej strah, da se bomo zaleteli v spredaj vozeče vozilo, ali pa da ne bomo uspeli obvoziti na cestišču “parkiranega” smetnjaka. Ampak to še ni bil največji ekstrem. “Zabava” se je začela pri vožnji skozi zelo, zelo ozke ulice, ki so se vile v hrib do hotela in kjer so se srečali kar trije avtobusi. Lahko si predstavljate zmešnjavo in gnečo, vendar odločnim in drznim Grkom to ni predstavljalo kaj več kot le enega izmed neštetih izzivov, ki jih srečujejo na cesti vsak dan. Uf, bilo je pestro. :)

 

 

Temperamentni Grk za volanom ;)

In voila - Ipsos!

Približno 2 km dolgo obmorsko naselje, kjer so večinoma nočni klubi in bari… 

 

 

…prevoziti dvojno črto je nekaj povsem vsakdanjega… :D

 

...khm…mislim, da je vsak komentar tukaj odveč… :))) 

 

…to je neke vrste “parking” :)))

 

Zelo dolga plaža iz mivke, ki je sicer super, ampak si jo kasneje s težavo spereš z vseh predelov telesa ;)

 

...bar ima vrt na katerem se lahko v ležečem položaju sprostiš in uživaš na sončku in po možnosti v družbi super fanta in okusnega cocktaila ;) :D…

…shooting na plaži je bil seveda neizbežen ;)…več fotografij si lahko ogledate TUKAJ

 

 

Ko smo prišli nazaj v Slovenijo sem bila najbolj vesela pitne vode iz pipe in mirnejših voznikov (no, čeprav se tudi pri nas najde marsikateri “Grk” po karakterju in stilu vožnje :). O uporabi in odlaganju umazanega toaletnega papirja v koše za smeti pa ne bi niti zgubljala veliko besed - kratko in jedrnato - ogabno. Kako smo lahko srečni, ker nam tega ni treba početi v Sloveniji. ;). Upam, da nisem vsega skupaj opisala preveč pesimistično, saj je vtis bil povsem drugačen, čeprav drži, da so me takšni ekstremi najbolj fascinirali in presenečali. In povsem resnično je, da nas drugačnost bogati :).

Ker je bilo to zame prvo tako dolgo potovanje, sem še polna novih vtisov in želja po še in še je vedno močnejša. Fotografij imam toliko, da bi deset objav bilo premalo, zato si jih lahko še nekaj ogledate na Matjaževem blogu.

Mogoče pa še kakšna serija sledi tudi pri meni - bom še premislila. ;)

 

No, samo še ena “pocukrana” ;)

 

Skoraj sem pozabila…gyros…njami, njami…upam, da bo kmalu tudi pri nas…mi je bil zelo všeč :). Fotografije na žalost nimam, ker je bila teta “Lakota” preveč lačna, da bi vmes še fotografirala hehe. 

Greece - now I want to see more of you, because you fascinated me in thousand and one way! :))))

Da bi Grki to dejansko razumeli, je treba prebrati v zelo trdi angleščini, ki je še na žalost ne obvladam. 

Maybe next time :)