..ampak ob zadnjih (dveh) odstavkih sem dobila pa kurjo kožo… :)

Drugače imaš pa takooo zelo prav :(

Veš, tudi jaz sem včasih mislila…kaj je to s tem celjem, da se nič ne dogaja. Potem pa sem pogledala malo naokrog, našla prave ljudi, se prešvercala na prave prireditve in koncerte in ugotovila, da v celju nekako SE dogaja. Je pa logično, da zvečer ni toliko šundra po ulicah, saj v centru konec koncev sploh ne živi tako veliko ljudi, pa še to so povečini starejša generacija, ki gleda televizijo. Blokovska naselja kot so pa nova vas, lava, hudinja itd. pa živijo svoje življenje,kar pa je tudi logično.

@Špela: Hehe…me veseli, da si se vživela v zgodbo ;). Bomo kaj skupaj ustvarjali vzdušje? :)

@Nephesh: Imaš prav, da se v Celju tudi KAJ dogaja, ampak te zadeve so zaprte med štirimi stenami in trajajo kakšno urico ali malo več, poleg tega pa so finančno dosegljive in zaželjene le določeni populaciji družbe – niso za širše množice, ki jo v večini sestavljajo preprostejši ljudje, ki ne “razumejo” toliko umetnosti. Poleg tega pa majo takšne prireditve v večini omejeno število vstopnic oziroma razpoložljivih sedežev. Že res, da tu in tam popestrijo naš prosti čas, ampak v objavi sem želela bolj opozoriti na mestno vzdušje med ulicami in trgi.

Nekako se v tem primeru ne morem v celoti strinjati s tabo, ker če bi bilo to res, da ima Celje premalo število prebivalcev, da bi mestno jedro lahko imelo vzdušje, potem res ne vem, kako je to mogoče v Ljubljani in Mariboru. Tam je število prebivalcev bistveno večje, prav tako pa tudi mestne površine. Ljubljana premore dvakrat več trgovskih centrov kot Celje, pa mestni vrvež ni nič manjši – ker tam se pa res kaj dogaja. Potem bi se tudi v LJubljani in Mariboru lahko zgovarjali na trgovske centre in blokovska naselja, ki “živijo svoje življenje”. Mislim, da ni tako :).

Res pa je, da si moramo sami ustvarjati svoj vsakdan in tudi prav je, da se ne prepustimo mestnemu malodušju in uživamo v dobri družbi prijateljev in družine. Za Celje pa mislim, da je še upanje…samo razmišljati bo treba v drugo smer ;).

Lep pozdrav in lepe praznike ;)

Popolnoma podobne misli so se mi sprehajale pred tednom dni v Mariboru, ko sva se ravno tako s fantom sprehajala po centru mesta… Mrtvo, tu in tam kakšna oseba… No, mogoče se je sedaj kaj spremenilo, ko so prižgali novo letno okrasje… moram it pogledat, ampak ne vem zakaj dvomim :( .

@Medianita: Hmm…žalostno vse skupaj…sam mislim, da je Maribor še vseeno bolj “živ” kot Celje. Če pa ni tako, potem me je pa strah, da je z miselnostjo in energijo ljudi nekaj hudo narobe :(.

Hmmm mogoče pa je v Lj več življenja zaradi velikega števila študentov? Zdaj pa sploh, ko vsi na kuhano vino hodijo :) No ja, če se tistemu lahko reče kuhano vino, bolje “kuhana voda z malo vina”, ampak to je že druga zgodba :)

Ne vem pa kakšno je življenje v Ce, ker nisem še tega doživela, tako da morem primerjati in pametovati. Ampak Lj je poleti, ko so študijske počitnice, res bolj mrtva kot med letom …

Mateja, zelo lepo. Fajn slikce!

@Bimmer Girl: Ja študentov je tudi veliko…nekaj je pa tudi turistov, a ne? ;) Kuhano vino je pa vedno bolj voda z okusom po vinu :D-na žalost. Uh, Ljubljana je vedno živahna v primerjavi z našim Celjem – you don’t wanna know :).

@Črt: Hvala, hvala :).

Kar se tiče osamljenosti mestnih jedr imam sam povsem drugo teorijo. Namreč krivda za praznost mest ni na nakupovalnih centrih, ampka zgolj in samo v nas samih. LJUDJE smo krivi!!!! danes je potreba po lagodnem življenju že tako izrojena, da mi gre že na kozlanje. Če do lokala ne morem z avtom, tja ne grem. Če je otrok pri hiši, ga je najlažje stpat v TUŠ-evo Oslarijo in potem imam MIR. Če se lagodnost meri pri avtih je zopet jasno, da nič kar je manjše od 4,5 metrov ni dovolj veliko za tri člansko družino. Če gremo jest je najlažje skočit nekam na hitro, ker mulci so sicer tečni. PA VSE JE TAKO DRAGO:

Hočem povedat, da kje so časi ko je bilo dovolj skočit ven, se sprehodit po promenadi, se pogovarjat med seboj, srečevat prijatelje, znance in reči zgolj par vljudnsotnih??? mesta smo uničili sami, saj stremimo za plehkostjo, hitrostjo, kičem in masovnim poneumljanjem. In prej ko si bomo nastavili ogledalo prej se bo morda trend obrnil. Izgovori, da pada dež, da je mraz, da se v mestu itak nič ne dogaja, da tam trgovin ni, da so lokali le eni pajzli in potem odidemo v nakupovalni center pove vse o nas.
Vprašanje za vse bralce: Kdaj ste nazadnje poklicali prijatelja, s katerim se niste videli že nekaj časa in ga povabili na sprehod? Samo na sprehod!

ps. Dvomljivce pa kar na gobec. Eni že dolgo časa vemo, kdo pri Očkovih ima prirojen talent za fotografijo, hahahahaha

jeh,strinjam se z medianito glede mrtvila v tudi drugih slo centrih…
in Bimmerka,ja res je,da študentje v lj prinesejo iz vse slovenije in tudi iz tujine tisti “življenski utrip”mestu…pa potem ko ostali meščani vidjo to “študentsko vzdušje”še sami po “črednem nagonu”odidejo ven…

Upajmo,da v Celju kmalu zaživela univerza,študentski domovi…potem bodo tudi v centru lokali in prireditve zaživeli…

@OLKI: Tole si pa zadel v “point” :). Prav imaš glede problema, ki je dejansko v ljudeh…kaj jih je privedlo do tega načina razmišljanja je pa drugo vprašanje…vrednote se spreminjajo in vrednot prijateljstva in spontanega druženja ni več, oziroma je redkost. Ljudje so zaprti vase in v svoje delo ter probleme, ki jim včasih ni in ni videti konca (mah, tudi sama se znajdem kdaj v tem vrtincu, pa še sploh nimam otrok in službe).

Olki, tako super is napisal, da nimam več kaj dodati – lahko samo upam in sama poskušam ustvarjati manj “kičasto, poneumljeno in hitro” življenje ter se še naprej sprehajati po mestnem jedru. Kdo ve, mogoče se mi bodo pa ljudje čez čas pridružili…

Naj bo to poziv za vse, ki ste se mogoče znašli na mojem blogu in prebrali celo komentarje (kar sicer dvomim, ampak naj bo ;)) – se vidimo na mestnih ulicah ;).

Olki, mi pa upam, da se vidimo kaj v bližnji prihodnosti :).

[...] nadaljujem zgodbo iz prejšnje objave, ko sem se zatopila v razmišljanje o praznem in na trenutke dolgočasnem mestnem jedru našega [...]