… sveži pomarančni sok…
…morje…

…Benetke…
…točno ta sončni zahod…

…paško pokrajino in Pag…
…London…
…mojega angelčka…

…ker je trenutno službeno odsoten :)…
…in še ena iz arhiva…
Ob ustvarjanju objave sem z nostalgijo obujala spomine, a hkrati spoznala, da so vse zgoraj naštete želje tu ob meni vsak trenutek, v mojem srcu, skovane v ljubezen, kajti vse sem doživljala v dvoje :)
P.S. Vzpodbudo in idejo za objavo je podal Jure-Olki.
svež pomarančni sok dobiš takoj zjutraj, Benetke spomladi, morje pa še malce kasneje ;) jaz bom vedno tukaj, London pa bo moral še malce počakati ;) :*
Hehe a zdej je moderno podajanje “spominov”, tko kot je blo prej 7 resnic? :)
Lušne slikce! In vidiš, da ti v bistvu čisto nič ne manjka ;) Pogrešati pa moramo kdaj kaj, a ne? ;)
Vidiš, je že vse obljubljeno ;)
Ne misli toliko na poletje pomlad in raje uživaj v pozitivnih stvareh zime :) Uživaj v sedanjosti ;)
@Matjaž: Zlat si :)…
@Bimmer Girl: Imaš prav, res mi nič ne manjka :).
@N.: Ja, imam res srečo :).
@Špela: Uživam, uživam sedanjost…to je moje spoznanje na koncu objave :). Pomlad in poletje sta pa vedno tako mamljiva, da jim misli težko ubežijo :).
Lepo je nekaj trenutno pogrešat, ker ti prebuja želje za prihodnost in postavlja cilje, ter z njimi prioritete. Jasno pa da se znamo verjetno vsi veseliti trenutnih danosti in iz njih vleči pozitivo, četudi je zunaj sivo, ko se v življenje prikradejo težave, se zdiš samemu sebi ubog…
Moja objava na temo “pogrešam” je bil le trenutni ventil zame, a že naslednji trenutek le še približen načrt aktivnosti za dan potem.
Lepo se imejta danes, jutri, dan potem…
@Jure:To si pa zelo lepo napisal… ;)