Ko sem bila še majhna punčka sem se vedno z veseljem našemila – največkrat v Indijanko. Všeč mi je bil temen puder na obrazu in poudarjene oči ter trak s perjem v dolgih rjavih laseh. V celotni “pustni karieri” sem se preobrazila  tudi v Sonce, vampirko, klovna, damo (no, v tistem obdobju, ko sem bila stara približno 12 let je bila to prav super maska  - imela sem eleganten klobuk s pentljo in žensko obleko ter make-up…hehe) in največkrat Indijanko (verjetno kar 6 – krat). Zadnjih 10 let pa se mi pust ni  zdel več izziv in zabava, ampak sem ga kar “prešpricala”. Vzroki so verjetno pomanjkanje želje, tovrstnega veselja in navdušenja ter navsezadnje tudi somišljenikov, ki bi se našemili skupaj z mano. 
 

Danes je torej pustni torek in glej ga zlomka, v meni se prebudi otroška nagajivost – takoj ko si “zbašem” krof v usta se mi porodi ideja in v roke vzamem temen svinčnik ter začnem risati na svoj obraz. Najprej smrček, nato brke, poudarim ustnice in narišem trepalnice, lase spnem v figo, nadanem črn obroč za lase, izrežem dva bela uhlja in sem….kaj že? :) Emm…kaj sem pa hotela postati? Najprej mačka, ampak sem ušesa naredila bolj mišja, zato sem bila miška :))). Tako malo čudna miška namreč, ker sem na trenutke oponašala mačko. Verjetno sem bila malo shizofrenična…Torej, bila sem shizofrenična miška. Originalno, a ne? :D In to v pičlih petih minutah. Seveda ni šlo brez fotografiranja in poziranja… ;)

Divja mačka :)

Miška :) hehehe

Ja, takšna sem tudi po naravi – včasih plašna kot miška, spet drugič prebrisana in zapeljiva kot mačka…