Včasih se zgodi, da je treba biti fleksibilen in se prilagoditi okoliščinam, ki kar kličejo po improvizaciji in neskončni domišljiji. Tako se je pripetilo tudi nama z Matjažem, ko sva dan pred otvoritvijo razstave Enookih Celja, ugotovila, da bo potrebno ustvariti kakšne nove fotografije, ker do starih iz  arhiva sploh ni bilo mogoče priti zaradi vsiljivih prašnih delcev, ki so se “naselili” kar po celotni delovni površini (aja, v tem istem času so v najinem stanovanju potekala gradbena dela :)).

Razmišljanje in kovanje idej je zahtevalo veliko energije, saj sva ob vsaki ideji in zamisli naletela na kakšno nepremostljivo oviro – kakšen bo styling, frizura, make-up itd.!! Vsi elementi so nujni za dober končni rezultat, saj sva delala predvsem na obrazu.

Tema razstave je bila ”lepota” in najprej sva si zamislila koncept, ki lepoto opredeljuje  ironično, kontroverzno, nato pa sva po nekaj urah fotografiranja ugotovila, da bo bolje, če najine možgančke dava na “off” in se prepustiva trenutku. Najin koncept se je prelevil v čisto nekaj drugega, ideje so kar deževale in takrat sem začela zares uživati :). Igrala sva se z različnimi postavitvami  studijskih luči (kar v najini, še ne popolnoma dokončani dnevni sobi), rekviziti (kumare, kuhinjski pripomočki, mrvice, med, voda…), make-upi in pričeskami (speti lasje, skuštrani lasje s kitkami ter slednji speti v figo). Matjaž se je na trenutke transformiral tudi v vizažista, saj mi je nalakiral nohte :))) in nanašal mrvice na oči, obrvi in usta. :)

Med drugim je bilo prisotnega veliko smeha, sploh takrat, ko so se mi mrvice, ki so bile pritrjene na ustnice namazane z medom (mnjami), začele raztapljati. Matjaž je opazil, da je mrvic vedno manj in ugotovil, da sem jih nekaj že pojedla, zato me je opozoril: ” Mateja, ne jesti rekvizitov!” Hahaha…in oba v smeh :))). 

Po nekaj urnem delu in kar nekaj zamenjanih make-upih ter frizurah sem še komaj stala na nogah, saj je ura bila zelo pozna, ko sva nekako bila zadovoljna z rezultatom. Potem pa še izločanje ter zbiranje pravih treh fotografij, ki bodo na razstavi in nenazadnje še priprava teh fotografij za print. Aaaah…utrujena in hkrati zadovoljna sem se odpravila spat, medtem ko je Matjaž še vedno urejal fotografije…izdelek je bil končan nekje ob 4.00 zjutraj.

Zgodba, ki se prepleta v treh končnih  fotografijah, izraža predvsem različne karakterje in tipe žensk ter njihovo izraznost, ki vsaka s svojo energijo opisuje neskončni pojem lepote.  Prva je nežna, preprosta, naravna, druga divja in energična, tretja pa graciozna, fatalna. 

preprosta, nežna, naravna….

divja, energična,…

graciozna, fatalna…

Z delom sem, glede na to, da ne delam več aktivno kot model, zelo zadovoljna, hkrati pa sem se imela neizmerno lepo, kar odtehta vse ostalo ;). Če so vam fotografije všeč, pa ocenite s svojega vidika… :)

P.S. Fotografije so razstavljene v Železarskem muzeju na Teharjah do 30. junija.  
Hvala, Matjaž… :*