Ali ste vedeli, da…

 

… ime Božiček (ang. Santa Claus) najverjetneje izvira iz besede »Sinterklass«, holandske besede za Sv. Nikolaja (Saint Nicholas). Nekatera druga poimenovanja pa so tudi »Sanct Herr ‘Cholas«, »Christ kindlein« in »Kris Kringle«.

 

…naj bi po legendi Sv. Nikolaj ali Miklavž, kot ga poznamo pri nas, (najprej znan kot škof iz Myre, mesta, ki je v 4. stol. Ležalo v Mali Aziji, danes Turčiji) nekoč na skrivaj podaril tri vrečke zlatnikov trem revnim sestram, ker jim njihov oče ni mogel zagotoviti dote. Sv. Nikolaj je vrečke zlata spustil po dimniku, zlatniki pa so pristali v nogavičkah, ki so jih nad ognjiščem sušile deklice. Od tod izvira običaj obešanja božičnih nogavic nad kamin.

 

 

… je podoba Božička, kakršnega poznamo danes, nastala pred komaj 75 leti, ko je belobradega dobrodušnega strička v rdečem plaščku in velikih škornjih naslikal ameriški ilustrator švedskega rodu Haddon Sundblom za potrebe Coca-Coline oglaševalske kampanje, v kateri so želeli spodbuditi pitje te pijače tudi v zimskih mesecih, še posebej pa med decembrskimi prazniki.

 

…Coca-Cola je imela velike težave pojasnjevati ljudem, zakaj ima Božiček zaponko na pasu obrnjeno v napačno smer. Razlog je bil namreč preprost: Sundblom je sliko naslikal tako, da se je gledal v ogledalo in pri tem narisal tudi zrcalno sliko zaponke. Cel plaz pisem pa se je na Coca-Colo vsul tistega leta, ko se je Božiček v oglasu pojavil s poročnim prstanom. Vsi so namreč spraševali, kje je gospa Božičkova ;)

Haddon Sundblom - dejanski “oče” ikone Božička

 

 

To je le nekaj izmed najdenih podatkov na spletu. Po vsem prebranem sem začela razmišljati o tem, kako se ljudje vizualno “hranimo” z vsem, kar nam vzbudi pozornost in predstavlja ideale npr. ideal lepote, preprostosti, topline, imaginarnosti, iluzij, sanj itd. Lik Božička, ki je nastal izpod rok Haddona Sundbloma, je zaznamoval celotno obdobje od njegovega nastanka do danes.

S čim nas je očarala ikona Božička? Kaj je na njem tako posebnega, da je postal tako razširjen po celem svetu? Je to zaradi sponzoriranja Coca-Cole? Zaradi preprostosti in rahle skrivnostnosti, ki pri otrocih (pa tudi pri odraslih) prebuja domišljijo?

 

Vprašanj je toliko kot odgovorov, a ko bi mi uspelo najti vsaj enega pravega ;)

Dejstvo je, da današnja družba temelji na idealih ustvarjenih s strani velikih korporacij, ki si ustvarjajo veliko medijsko podporo in tako prepričujejo svetovne množice naivnih potrošnikov v svojo “kvaliteto” in priljubljenost. Vendar je verjetnost, da bi določeno reklamno sporočilo pustilo takšen vpliv in pečat v svetovnem merilu, enostavno redkost in edinstvenost.

Zanimivo je, da vizualna podoba Božička ni nič kaj preveč sodobna oziroma vzporedna z dejanskimi modnimi smernicami vizualne podobe, ki je trenutno “in”… torej vitko, mišičasto, zdravo telo, zdrav način življenja, ohranjanje mladostnosti tudi v pozni starosti, modno oblačenje itd. Hmm…to spoznanje je malo ironično, saj se Božičkove lastnosti in podoba popolnoma izključujejo z dejanskimi sodobnimi merili priljubljenosti. Predstavljajte si opevane hollywoodske igralce takole debele kot je Božiček :) Še za kakšen dodaten kilogramček jim mediji in javnost neusmiljeno sodijo. Torej, po t.i. sodobni razlagi, ni pravega odgovora. Mogoče pa se ta skriva čisto drugje… ;)

 

 

…na severnem polu, kjer sta zima in mraz, v svojem toplem domu živi Božiček skupaj s svojimi jelenčki. Vsak dan pridno spremlja na milijarde otrok po celem svetu in si beleži, kaj kdo počne. Ob koncu leta pridno zbira želje in hiti s pripravljanjem daril za vse. Za malega Tineta, ki se je pridno učil vse leto, za ubogega fantka iz Nigerije, ki je celo leto stradal, za delavne otroke iz Kitajske, torej, za vse tiste, ki so bili pridni, in ki so trpeli pomanjkanje. Pri izdelovanju daril mu pomagajo palčki. Ko le napoči ura za odhod, gre zares. Božiček sede na sani, ki jih vlečejo jelenčki, in oddrvi delu na proti. Vsakemu izmed nas prinese poleg daril še nekaj upanja in predvsem nekaj otroške naivnosti, da mogoče za trenutek zopet začnemo verjeti in v svojem srcu spet prebudimo otroško veselje … :)

 

Odgovor je torej na dlani… če ne zaradi drugega, ga imamo radi zaradi občutka, ki ga prebudi v nas…to je občutek otroške brezskrbnosti in neskončno verovanje v boljši dan…

 

 

Zato močno upam, da bo ikona Božička ostala venomer ista, ne glede na trende in spreminjanje družbe, saj predstavlja enega izmed pobegov iz krute in hladne realnosti vedno hitrejšega in odtujenega načina življenja…

Dovolite si za kakšen dan v letu zopet biti otroci in verjemite…verjemite… ker Božiček res živi… v naših srcih ;)

 

 

PS. Pa pridni bodite, ker vas vedno opazuje! ;) hehe

 

 

 

 

 

 

 

 

Kaj se dogaja z institucijami po naši prelepi državici?

Ob gledanju oddaje Trenja na POP TV, nisem mogla verjeti, s kakšnimi argumenti in stališči osebe, pristojne za določena področja ukrepanja, upravičujejo dejanja drug drugega. Tako pomembno in delikatno dejanje, kot je odvzem otrok od rejniške družine z razlogom, da gredo v novi dom, da dobijo nove “starše” (posvojitelje), mora biti izvedeno korektno in predvsem v korist otrok.

 

Zgodba ima takšen epilog:

 

V navedenem primeru so po otroke prišli predstavniki s Centra za socialno delo Grosuplje v spremstvu uniformiranih policistov in otroke odpeljali v času pouka. Dejanje je povzročilo veliko vprašanj in nemira, ne samo na šoli, ampak tudi v vasi, kjer sta otroka živela.

 

Izvajanje ukrepov s strani Centra za socialno delo Grosuplje je “dvignilo veliko prahu”, predvsem zaradi načina odvzema otrok skrbnikoma, kjer sta otroka živela (naj povem, da je pravni skrbnik seveda bil CSD Grosuplje, čeprav se niso nikoli preveč zanimali za otroka, niti njihov napredek v šoli ni bilo v sklopu njihovega zanimanja in skrbi). Glavno vprašanje je bilo ali so na CSD Grosuplje ravnali v skladu z zakonom, ko so prišli po otroka v spremstvu uniformiranih policistov v času pouka in ali so kršili pravila izvajanja postopka premeščanja otrok v novo posvojiteljsko družino (glede na to, da se prej z otrokoma o tem niso nič pogovarjali, da bi jih psihično pripravili na novo spremembo)?

Marjeta Cotman- Ministrica za delo, družino in socialne zadeve

Replike in argumenti, ki to sploh niso bili, so skoraj popolnoma zasenčili bistvo celotne zgodbe, saj se je razvnela burna razprava o samih pristojnostih določenih pravnih in socialnih služb, za nameček, pa so nekateri svoja dejanja upravičevali s stopnjo izobrazbe in raznoraznimi strokovnimi izpiti, ki naj bi jih sedaj “varovali” pred obtožbami, ki so jim jih nalagali drugi (predvsem razburjeni vaščani). Uroš Slak, je v svojem zelo razpoznavnem stilu spraševanja, ministrico za delo, družino in socialne zadeve go. Cotman, dobesedno oklestil pravih argumentov, saj ni bila sposobna niti enega konkretnega argumenta. V konstantnem ponavljanju podobnih stavkov in besed, je v mojih očeh izpadla kot zelo neverodostojna in nekompetentna oseba za tako odgovorno in pomembno delovno mesto.

Uroš Slak

Najbolj žalostno je bilo spoznanje in videnje realnosti, ki kaže, da je komunikacija med raznimi strokovnimi službami zelo slaba, in da določeni opravičujejo slabo delo drugih, ker se ne želijo izpostavljati. Kot bodočo sociologinjo me takšne stvari pošteno zaskrbijo in vzbudijo mojo pozornost. Nikakor ne morem dojeti, da tako izobraženi in strokovno podkovani ljudje (kot sami trdijo, da so), ne uvidijo in ne priznajo nepravilnosti v samem postopku v tem primeru (in po vsem tem verjamem, da je takšnih primerov v Sloveniji preveč).

Preprosti, manj izobražen, ti.”mali človek” v naši državici ne dobi niti toliko spoštovanja, da bi ga nagovorili vljudno z “Gospod Blatnik”, ker on je samo Blatnik, nekdo, ki nima titule prof., mag., dr. direktor, vodja… in dokler bodo na odgovornih in pomembnih položajih sedeli “slovenčki in slovenceljni”, se bodo “malim ljudem” godile krivice, katerih usoda navsezadnje “prizadane” tudi vso družbo v celoti, tudi vse ti. pomembneže in izobražence. Družba je sklop, je celota. Vse, kar se v njej dogaja, ima svoj dolgoročni učinek. Ni čudno, da vsak dan preberemo v časopisu vedno več in vedno bolj zastrašujočo črno kroniko. Le od kod toliko kaznivih dejanj in obupa? Nekaj vsekakor zaradi slabega funkcioniranja družbe.

Zato bi toliko bolj morali omogočiti našim naslednikom, našim otrokom, lepšo in bolj trdno prihodnost, ki pa bo v okoliščinah, ki že od rane mladosti in otroštva uničujejo samopodobo in psihično stanje otrok, že v kali zatrta…Napovedujem črno prihodnost? Odločite se sami.

 

Najbolj pomembno od vsega pa je, da znamo prisluhniti in tudi upoštevati mnenja in želje otrok, ker ni bolj iskrenih in neodvisnih “razsodnikov”, kot so otroci sami…

 

 

Oglejte si še:http://24ur.com/bin/etconf.php?conf_id=472&page=3&start_page=1#posts

 

 

…but we don’t see the same horizon…”

 

Človeštvo ima “skupni dom” - planet Zemljo. V enem samem “domu” je na milijone različnih pokrajin, velemest, veletokov, gora, mest, naselij, stolpnic, blokov, hiš…torej na milijone različnih podob v geografskem, geološkem, meteorološkem, podnebnem, agrokulturnem, urbanem smislu itd. Prav toliko je na milijone in milijone različnih kultur, norm, vrednot, različnih obrazov, različnih duš, osebnosti…vendar je VSAK del Zemlje in VSAKO živo bitje edinstveno, unikatno in neponovljivo. Zakaj o tem sploh razmišljati in govoriti?

 

Najprej nekaj slikovnega gradiva (za boljšo predstavo)…fotografije nam povedo veliko, vendar ne smemo le gledati, moramo videti! (klikni na sliko)

Moč narave v vsej svoji lepoti…

Antarktika in ledeniki, ki jih bomo kmalu gledali le še na fotografijah…

Sahara…. puščava kapitalizma…oaza kultur in zgodovine

Prevod iz špan.: Mesto angelov. Pa je še vedno? Hm, takole zavit v smog, verjetno ne.

Muslimanska ženska…jo obsojamo?

Brez besed…

Čiščenje cest v Indiji…A se mogoče kdaj pritožujemo čez naše delo?

Revščina in beda…se tega zavedajo?

Pogled, ki pove več kot tisoč besed…

 

Pariz in razposajeni poslovnež

Nazaj k naslovu…

 

Lahko ga razumemo dobesedno, vendar se globlji pomen skriva prav v njegovem prenesenem pomenu. Najbolj zanimiva interpretacija je, da gledamo iste stvari, vidimo jih pa čisto drugače. Prav gotovo ob gledanju zgornjih fotografij nismo vsi čutili in mislili isto… prav v tem je tudi čar vsega…tako bogatimo sebe in svoje poglede, bogatimo druge in razširjamo nova obzorja. Nekdo je mogoče začutil srečo, ker živi v drugačnem okolju, kot je prikazan…nekdo drug si je zaželel obiskati in spoznati druge kulture, ljudi…spet tretjemu je bilo hudo ob gledanju “trpljenja” (relativna zadeva) posameznikov…spet nekdo je premišljeval o globalnem segrevanju in globalnem spreminjanju sveta…Možnosti je toliko, kot je posameznikov :), zato si svobodno ustvarite svoje mnenje ;)

 

Vendar pa…

 

Nikoli ne smemo pozabiti na vpliv različnih kultur in različnih vplivov kontrastnih okoliščin, ki zelo vplivajo na življenje in navade ljudi iz drugačnega okolja kot izviramo mi sami. Prav tako moramo spoštovati mnenje sogovornika(ov), saj nas drugačnost bogati in nas naredi posebne, edinstvene…

 

Na žalost smo še vedno preveč zaprti vase in vidimo le tisto, kar poznamo, kar nam je znano, vse ostalo vrednotimo negativno, z odporom in predsodki, ki so virusi naše kulture in mentalitete. Namesto, da bi jim preprečili nastanek in razmnoževanje, jim ustvarjamo ugodno klimo in raje “morimo” sebi podobne - ljudi različnih veroizpovedi in prepričanj, različnih ras. Smo kot otroci, ki se igrajo z barvami in ugotavljajo, katera jim je lepša. Absurd 21. stoletja!

 

Zamislimo se nad rekom, ki pravi:“Make no judgements, where you have no compassion.” ( Ne sodi, kjer nimaš sočutja.)

 

PS. Misel bloga torej ni sama sebi namenjena, ampak vsem tistim, ki boste v prihodnosti obiskali moj blog (iz takšnih ali drugačnih razlogov). Želim si vaših mnenj in različnih pogledov, ker si želim razširiti obzorja in videti in vedeti več kot sedaj… Kaj pa vi? ;)

 

 

 

Vir fotografij: National Geographic