Yeeeeeaaaah!!! Ne morem verjeti…pravkar sem dobila Macbook…nič mi še ni jasno…

Zgodba je sledeča (ah, saj komaj pišem :D):

Matjaž bo od zdaj naprej ustvarjal na Apple MacBook Pro-ju, jaz pa sem dobila njegovega “mekija” ;). Pred eno uro se mi niti sanjalo ni o vsem skupaj, sedaj pa je vse postala resničnost, ki me je tako razveselila, da sem se med smehom začela še jokati od sreče :) 

Tokrat mi je zmanjkalo tudi pravih besed (ki mi jih ponavadi ne primanjkuje), da bi se lahko zahvalila za neverjetno presenečenje in presneto lepo darilo - mimogrede, a ni že Božiček bil? :D:D:D

Uff…danes ne bom spala :):):)

PS. Izplačala ga bom s pridnostjo, predvsem s čim več opravljenimi izpiti ;) Že delam “na tem”…

Letos sva z Matjažem bila gostitelja na njihovem vikendu na Planini pri Sevnici…Na to temo je bilo že kar nekaj napisanega na Špelinem in Uroševem blogu, tako da si lahko preberete in pogledate tudi njuno interpretacijo ter občutke ;) Z Matjaževo vztrajnostjo je nastala video montaža dogodkov silvestrovanja, obarvana s komično noto, ki jo dodatno podkrepijo (namerno) izbrane melodije :) LINK NA VIDEO

Končno sem našla nekaj energije, da objavim fotografije, ki so nastale lansko leto, nekega lepega, decembrskega in praznično obarvanega dopoldneva, ko sva se z Matjažem odpravila na sprehod po gozdu. Kljub mrazu naju je najbolj vabila prelepa zimska idila, saj je bila narava “ovita s tančico iz ivja”. Vsak s svojo opremo (Matjaž obvezno svojega “markeca”, jaz pa topla oblačila, kapico in debel šal) sva se odpravila na sprehod, ki se je zelo hitro razvil v mini photo-shooting ;) in nastale so naslednje fotografije…

Za ogrevanje najprej nekaj posnetkov narave…

Ivje je res naredilo “gola” drevesa in vejice pravljične in lepe za pogledati :) Ker se mi je zdela njegova struktura zelo zanimiva, sem se z njim tudi malo poigrala, saj sem ugotovila, da je tako zamrznjen, da se tudi po nekaj sekundah na mojih toplih ustnicah ne bo začel topiti ;) in izgledalo je takole…

Ker je bilo pošteno mrzlo, se je bilo potrebno tudi malo razgibati…no, če sem zares iskrena, sem se tudi malo hecala ;)

Ko sva prišla malo globlje v gozd, sva našla kar nekaj “rekvizitov” za fotografiranje in mini shooting se je začel :)

…med fotografiranjem sva imela toliko idej, a na žalost bi za njihovo uresničitev potrebovala eno pečko, da ne bi zmrznila :)), vizažista in frizerja in en dober styling :) Pa drugič…sicer pa je imel sprehod drugačen namen, rezultati pa so lep spomin…

… ne ni snežilo…čeprav zgleda tako, a ne? ;)

Na koncu pa še ena malo bolj “resna” :)

Sledil je še en fotografsko obarvani sprehod, tokrat v družbi Špele in Aleša, ki sta “zaposlila” Matjažev objektiv, kot rezultat pa je nastalo kar nekaj lepih fotografij. Več na Špelinem blogu…

…izlet se nadaljuje s sprehajanjem po mestnih ulicah, ki so kar vabile ;)
(glej Stuttgart 1.del)
Trgovski centri tudi s šestimi nadstropji, polni raznoraznih lepih stvari od kozmetike, oblačil, spodnjega perila, bele tehnike, vse za dom, so dali mestnemu jedru poseben sijaj in utrip, saj je bilo poleg stvari še toliko različnih ljudi, ki so v naglici dirjali mimo drug drugega, nekateri s polnimi rokami vreč, drugi s hrano itd., da sem se na trenutke počutila kot majhna punčka izgubljena v svetu :)

“Zara”
Mesto je ogromno, trgovine so ogromne..vse je tako veeeeliiikoooo…

Najlepši del mesta… Weihnachtsmarkt, ki je znan daleč naokrog, saj prihajajo tja tudi iz Švice in seveda ostalih nemških mest. Stojnice, katere takšno poimenovanje zelo žali, zato jih bom imenovala božične hiške, so bile tako dodelane, da so jemale sapo in pričarale pravo praznično vzdušje. Poleg hišk so piko na i dodale vonjave, ki se jim nisva mogla dolgo upirati :)

Breuninger - najbolj “fancy” nakupovalno središče v centru…

Naj fotografije govorijo kar same…

Ena izmed prelepih “izložb”…

Toliko je lepih stvari, da sploh nisem vedela, kam in kaj naj gledam :)

V pritličju je velika restavracija, kjer se po videzu sodeč, zbirajo predvsem premožnejši meščani in klepetajo ob glasbi, ki jo v živo izvaja glasbenik na klavirju.

In kot sem že dejala, je na Weihnachtsmarktu tako magično lepo kot v pravljici… diši po vaniliji, keksih, dobrotah, praženih mandljih, cimetu, kuhanem vinu, pečenih klobasicah itd.

Hiške so dodelane v vsakem detajlu… od strehe, kjer so razni škratki in jelenčki, sani, Božički, darila, okraski…stene so okrašene z mahom ali lubjem…napisi so na lesenih tablicah, pisava starinska…

Božične hišice polne zanimivih stvari…za vsakega nekaj…

A ni tole Božičkov škratek?:D

Karstadt - nakupovalni center, ki sva ga obiskala najmanj 10-krat v enem dnevu ;)

Najbolj mi je bilo všeč, da so ljudje veliko bolj odprti…npr. na Weihnachtsmarktu sva šla na punch in na mesni sir s čebulo, stala sva pa ob mizi poleg dveh Azijcev, nekaj Nemk in enega črnca pa nihče ni buljil v naju, ker nisva govorila nemško - za razliko od naših sodržavljanov, ki te pregledajo od nog do glave, pa če tudi nisi tujec.

Fotografije so tokrat resnično odpovedale oziroma ne morejo prenesti in “pripovedovati pravljičnosti”, ki sva jo doživela. V Sloveniji se sicer v največjih mestih trudijo pričarati praznično vzdušje, vendar so proti temu, kar sem videla, pravi amaterji - vendar je vsekakor potrebno pohvaliti tudi slovenske organizatorje božično - novoletne okrasitve mestnih jeder, saj je vsako leto lepše in boljše…mogoče smo tudi ljudje krivci, da ni takšnega vzdušja tudi pri nas, kaj pa vem…

Imajo zanimivo strategijo: ko kupiš pijačo, plačaš zraven še vrček oziroma keramično skodelico (1 evro), vendar jo lahko po želji tudi vrneš in dobiš denar nazaj :)

In še ena praznično okrašena božična hiška…

Poljubčki in pozdravčki vsem blogerjem, ki se skupaj z mano veselijo prazničnih trenutkov… Naredite si svojo božično - novoletno pravljico ;)

Start: v četrtek ob 5.30. uri.
Destinacija: Stuttgart.
Prevozno sredstvo: osebni avtomobil.
Čas potovanja: cca 9 ur.
Voznik: Matjažev stari ata;)
Občutki: “cannotdescribeit:” (v pozitivnem smislu, seveda) ;)

Na cilju ob 14.00 - center mesta.
Četrtek: od 14.00 do 20.00 sprehajanje po mestu gor in dol, iz trgovine v trgovino, raziskovanje znanega in malo manj znanega :)
Petek: Odhod iz hotela ob 9.00. Ogled Fernsehturma (televizijskega stolpa), sprehajanje po mestu do 20.00.

V petek sva se napotila na ogled prvega televizijskega stolpa na svetu (zgrajenega leta 1956). Pot do cilja je bila zelo pestra in zanimiva, saj sva vmes zamudila kar dva Zahnradbahna :) Prvega zato, ker sva kupovala karte na avtomatu in zbirala kovančke, drugega pa zaradi zbiranja kovancev za WC… Uff, kako sva bila jezna, še bolj kot to, pa premražena :S

Matjaž naju je zaradi svojega dobrega znanja nemščine reševal iz zagat ;) (meni je nemščina malo zoprna, čeprav smo jo imeli v srednji šoli…). Je preveč “sharf” hehe

Sloviti “toilette”- zakaj sloviti? Ker sva zaradi njega zamudila vlak!! ;)

Zelo zanimiv WC, namreč, ko plačaš 30 centov, se vrata samodejno odprejo, ko končaš se samodejno odpre voda in sušilec…ko zapustiš kabino, se vrata zaprejo in cel WC se samodejno dezinficira (školjka in tla). Zelo premišljeno in kvalitetno…

Za opravljanje potrebe se mora plačati 30 centov :D

U-Bahn…podzemna železnica

Notranjost U-Bahna…

Med potjo sva morala dvakrat prestopiti, malce sva se izgubila, vendar sva potem prišla na pravo pot :) Ko sva le prispela, sva bila oba tako premražena, da sva komaj čakala na topel čajček, vendar sva morala počakati na hodniku 45 minut, da se je odprla kavarnica na vrhu stolpa :(

Ko sva prispela na razgledno točko na stolpu, sva seveda vzela v roke vsak svojega “fotiča” in začela škljocati ;) Kot lahko vidite, tenis igrišč v Stuttgartu sigurno ne manjka :)

Še nekaj detajlov ;)

Na vrhu je bilo kar mrzlo in še veter je pihal (da me ne bi kdo “obtožil”, da sem pozirala :D)

Tri xenon luči, ki s svojimi ekstra dolgimi žarki svetijo čez mesto…

Naprava za graviranje Fernsehturma v kovanec za 5 centov.

Stuttgart je tako velik, da je to le majhen delček celote…

Matjaž v akciji…(v kakšni drugačni pozi ga je zelo težko dobiti :D )

…in končno…topel metin čaj…aaah, kako paše… :P

Števec, ki kaže vremenske razmere na stolpu…

Najino “mini potovanje” je bilo zelo razburljivo. Kljub določenim zapletom, sva prispela na cilj in se imela super :) Navsezadnje so na prvi pogled nevšečnosti pozneje pravi razlog za smeh ;) Zanimivo je biti v velikem mestu, predvsem zato, ker so slovenska mesta tako majhna…pa kaj mesta, cela Slovenija je “mičkena” hehe

Sledi nadaljevanje o nakupovanju in sprehajanju po mestu…

Ko se ozrem v mislih na tekoče leto, se spominjam zelo lepih trenutkov, tisti, ki pa niso bili tako lepi, pa sedaj niso več tako pomembni, zato jih lahko popolnoma ignoriram. Moji najlepši in nepozabni spomini in izkušnje v letu, ki se izteka, torej v letu 2007:

• 22. februar: izlet v Benetke z najboljšim fantom v vesolju, ki je sedaj moja najboljša in najlepša ljubezen :D ;

Najina prva skupna fotka… (Benetke) :)

Naravna znamenitost Benetk :D…sej ni tako grozna, ali pač? ;)

• Najlepši in nepozabni dogodki v odkrivanju sveta sreče in popolne ljubezni;
• uvrstitev med 12  finalistk lepotnega tekmovanja Miss Universe Slovenije;

Zelo velika izkušnja…I’ll never forget it :)

• prvomajske počitnice na morju;
• vikend - avantura z Minijem S;

Matjaž in Mini - a nista lep par? :)

• izlet z Minijem: direkt iz bowlinga Planeta Tuš; štart ob 3.00 zjutraj :D NORO;)

Ura 5.30 zjutraj…neverjetno lep pogled…

Prepoznate kraj? ;)

• spoznavanje novih ljudi, ki mi danes pomenijo zelo veliko;
• tri tedne uživanja poleti na morju;

Razglednica, ki sva jo ustvarila na morju…resnično nepozabni trenutki :)

• izlet na Brione ;

Ko ni bilo nikogar blizu, sem švrknila na avtomobilček za golf in Matjaž je hitro naredil en snapshot :D

Titova papiga Koki…ko ni bilo več nikogar na otoku, sva se mu približala in kar naenkrat je začel govoriti…čez nekaj časa se je razjezil in se začel dobesedno kregati na naju…;)

Odhod z Brionov…

• 15. avgust: pohod na Veliko planino;
• selitev v novo, veliko večjo sobo :)
• nakupovanje novega pohištva za sobo v Ikei ;)
• praznovanje mojega rojstnega dne 22. septembra ;

• priselitev mojega Matjaža :D:D:D:D ;)
• nakup novega avtomobila ;
• ustanovitev bloga ;)

To so le utrinki vsega doživetega…Ko sem brskala po arhivu s fotografijami, je bilo prav zanimivo, ker se mi je zgodilo toliko stvari, da sem za določene mislila, da so se zgodile lansko leto :)

Določeni dogodki se nikoli več ne bodo ponovili, čeprav si želim da bi se, vendar je lepota prihodnosti prav v pričakovanju in nenapovedanih pripetljajih, ki se nam za vedno vtisnejo v spomin in srce.

Kakšen dogodek, dejanje, besede…so vam ostale najbolj v spominu in vam najbolj zaznamovale letošnje leto? Pri meni je to več kot očitno, kajne? ;)

Najprej…zakaj zamujam z objavo glede adventnega venčka? Razlogi so trije:

1) Premalo časa oziroma, čas teče prehitro ;)

2) Pomanjkanje materialov in iskanje v trgovskih centrih, kjer je bilo mravljišče ljudi :S

3) Utrujenost od “divjega” dneva in spanec :)

Ko sem le nekako zbrala ves material (nekaj še od prejšnjega dne, ko sem nabirala gozdne plodove in še nekaj pripomočkov iz trgovine) sem se že veselila trenutka, ko bom lahko šla v “akcijo” in začela ustvarjati. Vendar (kot ponavadi ima prste vmes še Murphy) ni šlo vse “po maslu”…

Začela sem ugotavljati, da sploh nimam prave ideje (poleg tega tudi na blogu nihče ni dal kakšne grrrr….), da verjetno sploh nimam pravih materialov, oziroma da niso zadostni. Pika na i je bila pokvarjen sprej z zlatim razpršilom :( Bila sem zelo jezna. Ne, še več, bila sem besna! Zdelo se mi je, da mi venčka ne bo uspelo narediti… Čez nekaj časa se odločim, da grem še enkrat v gozd (še prej pa sta prišla Aleš in Špela in me spet malo nasmejala :)). Zraven gre še Špela. Ko sva se vrnili, sem ugotovila, da imam toliko gozdnih plodov, da sploh ne potrebujem ničesar več. Odločila sem se, da naredim adventni venec, ki ga bodo krasili čim bolj naravni materiali, v naravnih barvah… Dodala sem le nekaj umetnih rdečih jagod, sveče in podstavke ter krožnik, na katerega je venec položen.

Nekaj fotografij, da podkrepim svoje lastne ideje pri izdelavi (da ne bi kdo mislil, da sem ga kupila hehe)…

Polna miza materiala in Špela pri izdelovanju prazničnih voščilnic ;)

Na fotki je prikazano, kako je zgledal venec na začetku, ko sem ga začela ovijati v mah. Za popestritev je poskrbela Špela, saj je bila zabavna kot vedno:) Vendar sva kljub temu bili večino časa zelo zatopljeni v svoje delo…

Imela sem ogrodje iz gobe, na katerega sem z lepilom pritrdila skoraj posušen mah, ki sem ga našla na skorji dreves (je primernejši, saj nima veliko zemlje in se lepo prilega glede na želeno obliko). Najprej sem na venec položila material, da sem videla, kako izgleda, šele nato sem pritrdila svečke in ostale stvari.

Uporabljeni material: mah, umetne rdeče jagode, kamenčki, lubje, želodove kapice, storžki (majhni), lišaji, stebla posušene gozdne trave.

Sledilo je izdelovanje drugega venčka, ki bo krasil vhodna vrata ;) Za izdelovanje sem uporabila spleteno ogrodje, na katerega sem nalepila koščke lubja, smrečje in nekaj mahu, storžkov, umetnih srebrnih okraskov, srebrno pobarvanih želodov in posušeno gozdno travo (sveče na fotki krasijo sedaj drugi venec, saj sem si med delom premislila in začela ustvarjati venec za vhodna vrata) ;)

PS. Špela me je “okitila” s srebrnim trakom, ki smo ga včasih imeli na smreki (letos bo imela moja smrečica drugačen “imidž” ;)

VOILA! :) Končni izdelek je naposled zažarel v svoji preprostosti, vendar v očeh narisal iskrico pričakovanja…

Adventni venček pod malce drugačnim kotom in drugačno svetlobo…še malo detajlov…

…še iz ptičje perspektive…

Tako je torej poteklo izdelovanje ;) Priznam, da je bilo najbolj naporno iskati prave materiale in dobiti prave ideje, vendar navsezadnje lahko rečem, da je to moj najlepši adventni venček doslej… Če je res lep, ocenite sami :)

PS: Začnite december v pričakovanju lepše in boljše prihodnosti in si ga popestrite z drobnimi pozornostmi do bližnjih in vseh, katerih usoda vam bo namenila trenutek skupnih doživetij :)

…rada se carta…včasih malo samosvoja…očarljivka, ki se rada spogleduje s toplo odejo na kavču…je igriva in premetena…

…vedno me razveseli…lahko bi rekla, da ima svoj šarm, karizmo…pa čeprav je to samo moja muca ;)

…presenečena…

…danes je imela moja Tajchi manjši “photo-shooting” in zelo samozavestno in na trenutke samovšečno zrla s prodornimi očmi direktno v objektiv ;)… Ob vsakem “škljocu” se je malo prestrašila, vendar je svoje delo opravila odlično… :D

dokazano: Tajchi je prava mačja zapeljivka :)

…kaj pa ta pogled pomeni?…še sama ne vem ;)

…preprosto “ona”…

…pravi puhek ;)

Živali so zelo iskrena bitja, čeprav so mačke zaznamovane s človeško proizvedenim stereotipom - da so hinavske. Mogoče bi v določenem segmentu lahko res tako mislili, vendar živali imajo svoj ritem in svojo “mimiko”. Trenutek, ko naj bi bila muca hinavska (čeprav mi je to besedo smešno uporabljati za živali, ker je nastala za potrebe “obesedenja” človeške napake oziroma karakteristike), se tako hitro, ko se nam tako zazdi, izbriše in postane zopet “ljubezniva in prijazna” kot je vedno.

Vendar…

Na živali se lahko zanesemo in nas ne bodo izdale…medtem, ko za ljudi nikoli ne moremo biti povsem prepričani, kam “pes taco moli” ;)

PS. Imate tudi vi kakšnega zapeljivca/zapeljivko? :)

Prebudim se v hladno jutro. Skozi na polovico odprte oči, zagledam prve jutranje sončne žarke, ki prebujajo naravo. Odločim se, da takoj po zajtrku “šibam”na sprehod v gozd ;) In tako sem tudi storila…Ovita v topla oblačila se napotim po poti, ki vodi v najlepši del gozda. Toplo sonce mi vlije dobre volje, kljub temu, da je narava še vedno “ovita” v mrzlo belo odejo. Toliko je lepih motivov - odpadlo jesensko listje okrašeno s svetlikajočimi biseri hladnega jutra, tla pod nogami so od zmrzali pokala, v gozdu tišina, le tu pa tam odmev ptičjega petja ;)

Nabrala sem nekaj gozdnih plodov, s pomočjo katerih bom v naslednjih dneh poskusila narediti adventni venček. Ali bo krasil vhodna vrata ali pa najino sobico, še ne vem, vse je odvisno od moje inspiracije in kreativnosti pri izdelavi. Razmišljam tudi o zavitkih cimeta in posušenih pomarančah. Več o sami izdelavi in uporabljenih materialih pa v prihodnjih dneh ;) Sledi nekaj “snapshotov”… (z nekaj Matjaževimi nasveti in strokovno pomočjo do končnega produkta hehe ).

Nekaj lubja, suhe trave, zanimivih palic in vej, mandarina oziroma kasneje njen olupek

Še malo eksperimentiranja z “markecom” ;)

Kar tako - malo za šalo…fotka mi je pač všeč ;)

Še nekaj gozdnih plodov, ki se bodo morali malo posušiti potem pa akcija

Zanima me, če ima kdo kakšno idejo glede izdelovanja adventnih venčkov… oziroma ali jih sploh izdelujete sami? Meni je to v veselje že kar nekaj let (10 ali celo več). Všeč so mi predvsem venčki, ki ohranjajo toplino in preprostost. Mogoče se najde včasih tudi kakšen moderni stil, ki mi je všeč, čeprav se mi zdi, da so takšni venčki tako razosebljeni, prazni, komercialni. Sicer pa, vsak ima svoj okus ;)

Če ima kdo kakšno idejo za izdelavo adventnega venčka, se toplo priporočam pod rubriko komentarji ;) Več v nadaljevanju…

…you are so special, so unique and there is nobody like you…

When I first saw you, I knew we are ment to be.

Your eyes tell a story of a loving, gentle and kind person

with generous and special heart.

I feel you touching me - just to look deep in your eyes,

I hear you whispering to me beautiful words - just by thinking of your soft lipps

and I see your soul - just by hearing your voice.

We are like twins, the same and different at the same time.

I can read your mind and you can speak for me.

We see the same things, hear the same sounds, feel the same feelings…we are one!

I have never felt anything similar for anyone.

You are making me happy by just loving me and respecting me the way only you know how.

…there is nothing that can tear us apart…

Our love in not just strong but the most powerful emotion of all.

It is like a glue that will stick us together for a lifetime and after that.

My love…only for you…

…because I love you!

PS. Misli so se zlile preprosto, spontano, naravnost iz srca…ker takšna sem in takšna bom vedno…samo zate…vse besede so premalo…