…et  Voilá! :))) Moja prva jabolčna pita…Pokuševalci so jo ocenili kot dobro, jaz pa lahko rečem, da bo drugič še boljša ;). Za vas pa imam tudi nekaj fotografij, da vam naredim “lušte”.  :P Za kakšen ekstra dober recept se pa seveda toplo priporočam. ;) Recept sem našla TUKAJ!  

… še popolnoma nedotaknjena (drugič bo treba za takšen pekač malo več testa ;))…

… testo je bilo zelo okusno, medtem ko so jabolka bila malo preveč sladka – za naslednjič bom vedela ;)…  P.S. Zdaj pa pričakujem goro pohval in komentarjev :)))))))))))))  

Kar naenkrat nisem več našla časa…ne, ne, to je samo slab izgovor…nisem imela pravih idej…mogoče, ampak ne, to ni to…imela sem nekaj zamisli, vendar ne dovolj dodelanih…večkrat sem sedela za računalnikom in hotela kaj napisati, pa ni in ni šlo…vsak stavek se mi je zdel brez pomena, vse ideje in razmišljanja že nekoč napisana in argumentirana od “nekoga” drugega na drugem blogu…mah, vse se mi je zdelo brezveze…poleg tega, pa se mi je zadnja dva meseca toliko dogajalo, da sem se vsak večer zgrudila v posteljo, preutrujena za kakršnokoli intenzivno razmišljanje in polemiziranje o tem in onem.

 Mogoče bi svojo “blogersko odsotnost” lahko definirala kot krizo ustvarjanja. Verjetno mi je v obdobju, ko se mi je življenje nekoliko dopolnilo in spremenilo (v pozitivnem smislu, seveda :)), vse ostalo postalo nepomembno in postransko, saj sem odkrila svojo novo ljubezen – da ne bo pomote, govorim o ljubezni do kuhanja – ta ljubezen je sladka, je vroča, včasih tudi malo slana in kisla, a vedno bolj moja. Vsak dan bolj uživam o poskušanju novih stvari in kombinacij ter povsem mojih okusov hrane, ki nastanejo pod taktirko moje, povsem na novo “rojene” ustvarjalne žilice v kuhinji :).  

Ker sem tako zanemarila svoj blog, sem imela slabo vest, ki mi je “nagajala” in mi ni dovolila ustvariti smiselne objave (se sprašujem, če bo ta imela kakšen smisel;)). Dejstvo, da sem kljub neustvarjanju imela zabeleženih zelo veliko ogledov, me je vedno znova prepričevalo, da naj ne odneham (verjeli ali ne, so tudi te črne misli bile del krutega načrta mojih možgančkov). Potem pa še kakšen namig znancev in prijateljev…in evo, here I am again! :P ;). 

In sedaj imam res tri ljubezni: prva in “taprava” je moj fant, druga je tale “brejnstormček” in tretja, čisto nova in sveža, je kuhanje in peka. Pod drugo kategorijo ljubezni spada tudi veliko drugih mojih strasti in zanimanj, katere v določeni meri delim tudi z vami. Kot v vsaki ljubezni so vzponi in padci – “brejnstormček” je zdaj vsekakor v svojem ponovnem vzponu :)))

P.S. Kristina, “krivdo” za ponovno objavo dajem  tvojemu komentarju v prejšnji objavi, ki me je predramila in me pognala v takojšnjo AKCIJO! :) Hvala…lep je  občutek, da me nekdo celo pogreša “tu gor” ;). Lep pozdravček, M.

Read the rest of this entry »

Prvomajski prazniki so letos minili v povsem drugačnem vzdušju kot prejšnja leta. Pot naju je popeljala naravnost na najbolj zelen in najsevernejši otok Grčije – na Krf. Zame je bilo to popolnoma novo doživetje. Potovanje z ladjo je bil le prijeten uvod v pestro in energično mentaliteto Grkov, ki so me na trenutke strašili, spet drugič navduševali s svojo odločno, ostro in na prvi pogled neizprosno karizmo. Ker še nikoli nisem bila v Grčiji, me je prvi stik z grškim načinom življenja, njihovo pokrajino, infrastrukturo in načinom komuniciranja in vsakdanjega življenja tako zelo presenetil, da sem samo zbirala občutke in navsezadnje spoznala, da nekateri pregovori res niso iz trte zviti. Lahko potrdim slednjega: Povsod je lepo, a doma je najlepše. :) Da ne bi narobe razumeli – potovanje je bilo enkratno doživetje še nedoživetega (no, vsaj zame) :). Za boljšo predstavo tudi nekaj fotografij…

…vkrcavanje na ladjo (Minoan lines)…

… vrata najine kabine…

Sprednji del ladje, kjer sta dva bazenčka in mini jaccuzi…

Bar na ladji…very nice :)  

Matjaž uživa v toplem zraku, ki piha iz rešetk… :D

...kar po dolgem shootingu na ladji (razni detajli) niti ni tako čudno, da si je vzel nekaj minut počitka ;) Aja, tudi jaz sem ga malo namučila hehe…

…unikatne akrobacije… :)

Veter je bil na vrhu ladje kar močan – lasje so plapolali v vse možne smeri ;)

Žejo sva si potešila z ustekleničeno vodo. Tu in tam pa sva si privoščila tudi kakšnega “Gordona” (Gordon’s Space). 

 Prva stvar, ki je dobila največ moje pozornosti, so seveda navade domačinov in njihov način življenja. Le kako ne bi bilo to najbolj zanimivo, če sem po duši in srcu sociologinja. :)  Glede na to, kakšno infrastrukturo imajo in navade, mi ni bilo povsem jasno, kako so sploh prilezli skozi rešeto pogojev, ki jih postavljajo in zahtevajo članice Evropske Unije. O kakšni prometno-cestni kulturi verjetno nihče ne govori veliko, saj se vsi vozijo po svojih osebnih načelih. Obstajajo nepisana pravila vožnje in največkrat ima prednost večji, močnejši ali hitrejši. Priznam, da me je bilo na trenutke kar precej strah, da se bomo zaleteli v spredaj vozeče vozilo, ali pa da ne bomo uspeli obvoziti na cestišču “parkiranega” smetnjaka. Ampak to še ni bil največji ekstrem. “Zabava” se je začela pri vožnji skozi zelo, zelo ozke ulice, ki so se vile v hrib do hotela in kjer so se srečali kar trije avtobusi. Lahko si predstavljate zmešnjavo in gnečo, vendar odločnim in drznim Grkom to ni predstavljalo kaj več kot le enega izmed neštetih izzivov, ki jih srečujejo na cesti vsak dan. Uf, bilo je pestro. :)

Temperamentni Grk za volanom ;)

In voila – Ipsos!

Približno 2 km dolgo obmorsko naselje, kjer so večinoma nočni klubi in bari… 

…prevoziti dvojno črto je nekaj povsem vsakdanjega… :D

...khm…mislim, da je vsak komentar tukaj odveč… :))) 

…to je neke vrste “parking” :)))

Zelo dolga plaža iz mivke, ki je sicer super, ampak si jo kasneje s težavo spereš z vseh predelov telesa ;)

...bar ima vrt na katerem se lahko v ležečem položaju sprostiš in uživaš na sončku in po možnosti v družbi super fanta in okusnega cocktaila ;) :D…

…shooting na plaži je bil seveda neizbežen ;)…več fotografij si lahko ogledate TUKAJ

Ko smo prišli nazaj v Slovenijo sem bila najbolj vesela pitne vode iz pipe in mirnejših voznikov (no, čeprav se tudi pri nas najde marsikateri “Grk” po karakterju in stilu vožnje :). O uporabi in odlaganju umazanega toaletnega papirja v koše za smeti pa ne bi niti zgubljala veliko besed – kratko in jedrnato – ogabno. Kako smo lahko srečni, ker nam tega ni treba početi v Sloveniji. ;). Upam, da nisem vsega skupaj opisala preveč pesimistično, saj je vtis bil povsem drugačen, čeprav drži, da so me takšni ekstremi najbolj fascinirali in presenečali. In povsem resnično je, da nas drugačnost bogati :).

Ker je bilo to zame prvo tako dolgo potovanje, sem še polna novih vtisov in želja po še in še je vedno močnejša. Fotografij imam toliko, da bi deset objav bilo premalo, zato si jih lahko še nekaj ogledate na Matjaževem blogu.

Mogoče pa še kakšna serija sledi tudi pri meni – bom še premislila. ;)

No, samo še ena “pocukrana” ;)

Skoraj sem pozabila…gyros…njami, njami…upam, da bo kmalu tudi pri nas…mi je bil zelo všeč :). Fotografije na žalost nimam, ker je bila teta “Lakota” preveč lačna, da bi vmes še fotografirala hehe. 

Greece – now I want to see more of you, because you fascinated me in thousand and one way! :))))

Da bi Grki to dejansko razumeli, je treba prebrati v zelo trdi angleščini, ki je še na žalost ne obvladam. 

Maybe next time :)

Zadnje čase se toliko dogaja v mojem življenju…pretekli vikend smo praznovali Abrahama, za katerega organizacijo “zabavnega” dela sva bila odgovorna prav midva z Matjažem (zdaj srečna, ker smo se imeli res super :)), vmes že 14 dni prenavljava in si urejava najino mini gnezdece (glavna pridobitev je kuhinja-jupiiiii), kar mi preostane časa se pripravljam na nove izpite…ah, kaj sploh naštevam…toliko se dogaja, da se niti ne spomnim vsega :D 

Med vsemi novostmi je tudi moja nova pričeska, ki še na žalost ni dobila ustrezne pozornosti Matjaževega objektiva, da bi lahko fotografije moje nove frizure delila z vami, ki se po kakršnem koli naključju znajdete na mojem blogu (ki ga na žalost tudi malo zapostavljam).  Za približno predstavo le simbolična fotografija – lastnega portreta nimam – še ;). Moji lasje so občutno krajši (za cca 25 cm), nova energija, ki mi jo je dala nova podoba, je pa več kot dobrodošla, saj sem imela dolge lase celih 10 let :)

(zares simbolična fotografija) – da ne bom o kovačevi kobili spet… :D

Jeeeej! Končno sem se opogumila in naredila en velik korak naprej :))) Počutim se odlično! ;)

 Ob padanju las na tla so se mi kar roke tresle od adrenalina in navdušenja ter seveda tudi strahu, da ne bom zadovoljna, ampak krajši kot so bili lasje, bolj sem bila zadovoljna ;). Mislim, da je že bil čas, da spremenim dolžino las, ker z barvami sem že tudi eksperimentirala…sem pač ena izmed tistih, ki jih kaj novega v življenju popolnoma prebudi in “osveži”. Na trenutke se počutim tako razigrano kot majhna deklica, spet drugič zapeljivo in seksi…ah, enostavno super je! :))))

Za kvaliteto fotografije se prosim ne zmenite veliko, ker je nastala kar na photo boothu na en, dva, tri, poleg vsega so bili moteči  tudi močni sončni žarki. Je bolj umetniške narave in izžareva posebno energijo – ne, želela sem, da je takšna. No, fotografi že vedo, o čem govorim, a ne? ;) Kot sem že omenila, sva z Matjažem oba zelo zaposlena, vendar sigurno sledi manjši shooting in nove fotografije. 

Po dolgem času je spet prišel na obisk Timi - štirinožni član družine Očko ;), ki naju je s svojimi vragolijami in presežkom energije vzpodbudil, da smo naredili mini “shooting” kar na dvorišču. Kot rekviziti so služili zelena trava, rumena žoga in na koncu sem se tudi sama znašla med “inventarjem”, saj  je bil Timi “leader” in glavni model :)))). 

…”pfff, tole poziranje je zame mala malica”…

…”Hov-hov! Pred vami je vaš najljubši show! ;)…

...pri izvedbi te točke mu priskočim na pomoč…

…”Če pa jaz nisem postaven…”… :D 

…in potem postanem razposajena kot otrok tudi jaz… ;)

Le kaj razmišlja Timi tukaj? :) 

Po skoraj enournem napornem “poziranju” in preigravanju z žogo tudi Timiju poidejo moči, zato naredimo le še zaključno fotografijo, na kateri Timijeve utrujene oči že komaj čakajo na mehko in toplo ležišče, kjer se počasi izgubi v svetu “pasjih sanj”…

Timi, bil si odlična družba – kot ponavadi ;).

Ko se s težavo zjutraj vstanem iz tople postelje in z rahlo odprtimi očmi “skočim”v nov dan, me prve misli ponavadi ponesejo k obveznostim tekočega dne. Imam toliko idej in različnih misli, da se včasih pošalim, da imam rahel “brainstorming”. ;) Po opravljenih jutranjih ritualih si pripravim zajtrk, ki je energetsko zelo poln in raznovrsten, kakšen dan pa si privoščim tudi pomarančni sok iz sveže stisnjenih sočnih pomaranč. Zadnje čase to skoraj ni več izjema, ampak zelo zaželjen začetek dneva. Ob topli in lepo oranžni barvi pomaranč se spočije oko, vlije mi nove pozitivne energije, okus je zelo svež in poživi še tako zaspano telo, poleg tega pa se po 3 dcl skoraj že najem :), tako da je vnos ostale energetsko nabite hrane veliko manjši. Rezultat? Moje počutje je veliko boljše in bolj vesela grem v novi dan :))) 

Danes bom veliko časa preživela za knjigami, zato si bom verjetno privoščila še kakšen deciliter te čudovite tekočine. Da se mogoče tudi vam “zalušta” vitaminske “bombe”, sem naredila nekaj posnetkov…

Mmm… ;) 

Po končanem shootingu je juice-a zmanjkalo v nekaj sekundah :P

Upam, da bodo vitaminčki skupaj s sončnimi žarki hitro stalili sneg :)

Make yourself one great  juicy day! :)

Zadnje dni sem bila zelo zaposlena, med drugim tudi z nakupovanjem novih oblačil in “preučevanjem” svetovnih modnih novosti, ki počasi prodirajo tudi na naš trg. Torej, posvečala sem kar nekaj svojega časa raziskovanju modnih trendov, vendar vse z dobrim razlogom – pridobljene zanimive informacije seveda nameravam deliti tudi z vsemi, ki namerno ali pa po naključju zaidete na moj blog ;) Vendar moram narediti “čistko” in pripraviti material, ki se je ga je nabralo ogromno.

 Skoraj vsako leto je zame to obdobje nekakšna prelomnica v letu, namreč  vedno znova ugotavljam, da  sem po dolgi in sivi zimi željna sprememb – dobrodošle so tako spremembe načina preživljanja dnevov kot tudi vizualne spremembe ;). Kot dokaz je tudi moja nova pričeska (pravkar prišla od frizerja :)) in malo več “miganja”, torej telovadbe. Veselim se toplejših pomladnih dni, tanjših majic in nove energije, ki me vsako pomlad dobesedno “prevetri”. 

Prihaja čas, ko vse začne cveteti, ko se narava počasi prebuja…mmm…tako je lepo in čas je za novosti in spremembe ;) Sama bom poskrbela za čim bolj učinkovite in pozitivne :) 

Yeeeeeaaaah!!! Ne morem verjeti…pravkar sem dobila Macbook…nič mi še ni jasno…

Zgodba je sledeča (ah, saj komaj pišem :D):

Matjaž bo od zdaj naprej ustvarjal na Apple MacBook Pro-ju, jaz pa sem dobila njegovega “mekija” ;). Pred eno uro se mi niti sanjalo ni o vsem skupaj, sedaj pa je vse postala resničnost, ki me je tako razveselila, da sem se med smehom začela še jokati od sreče :) 

Tokrat mi je zmanjkalo tudi pravih besed (ki mi jih ponavadi ne primanjkuje), da bi se lahko zahvalila za neverjetno presenečenje in presneto lepo darilo – mimogrede, a ni že Božiček bil? :D:D:D

Uff…danes ne bom spala :):):)

PS. Izplačala ga bom s pridnostjo, predvsem s čim več opravljenimi izpiti ;) Že delam “na tem”…

Letos sva z Matjažem bila gostitelja na njihovem vikendu na Planini pri Sevnici…Na to temo je bilo že kar nekaj napisanega na Špelinem in Uroševem blogu, tako da si lahko preberete in pogledate tudi njuno interpretacijo ter občutke ;) Z Matjaževo vztrajnostjo je nastala video montaža dogodkov silvestrovanja, obarvana s komično noto, ki jo dodatno podkrepijo (namerno) izbrane melodije :) LINK NA VIDEO

Končno sem našla nekaj energije, da objavim fotografije, ki so nastale lansko leto, nekega lepega, decembrskega in praznično obarvanega dopoldneva, ko sva se z Matjažem odpravila na sprehod po gozdu. Kljub mrazu naju je najbolj vabila prelepa zimska idila, saj je bila narava “ovita s tančico iz ivja”. Vsak s svojo opremo (Matjaž obvezno svojega “markeca”, jaz pa topla oblačila, kapico in debel šal) sva se odpravila na sprehod, ki se je zelo hitro razvil v mini photo-shooting ;) in nastale so naslednje fotografije…

Za ogrevanje najprej nekaj posnetkov narave…

Ivje je res naredilo “gola” drevesa in vejice pravljične in lepe za pogledati :) Ker se mi je zdela njegova struktura zelo zanimiva, sem se z njim tudi malo poigrala, saj sem ugotovila, da je tako zamrznjen, da se tudi po nekaj sekundah na mojih toplih ustnicah ne bo začel topiti ;) in izgledalo je takole…

Ker je bilo pošteno mrzlo, se je bilo potrebno tudi malo razgibati…no, če sem zares iskrena, sem se tudi malo hecala ;)

Ko sva prišla malo globlje v gozd, sva našla kar nekaj “rekvizitov” za fotografiranje in mini shooting se je začel :)

…med fotografiranjem sva imela toliko idej, a na žalost bi za njihovo uresničitev potrebovala eno pečko, da ne bi zmrznila :)), vizažista in frizerja in en dober styling :) Pa drugič…sicer pa je imel sprehod drugačen namen, rezultati pa so lep spomin…

… ne ni snežilo…čeprav zgleda tako, a ne? ;)

Na koncu pa še ena malo bolj “resna” :)

Sledil je še en fotografsko obarvani sprehod, tokrat v družbi Špele in Aleša, ki sta “zaposlila” Matjažev objektiv, kot rezultat pa je nastalo kar nekaj lepih fotografij. Več na Špelinem blogu…